Kot je spomnil Stanovnik, je Primorska "nabirala energije odpora v ponižanji in trpljenju, ko so ognjeni zublji uničevali simbol slovenstva v Trstu - Narodni dom, ko so na Bazovici streljali Tigrove junake, ko je Gentile prepovedal 320 slovenskih šol, učitelje pa razgnal po svetu".

"Ko je pa Italija kapitulirala, je pa ta nabrana energija s spontano silo udarila na dan," je nadaljeval častni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki je nadalje orisal boj Primorcev proti okupatorju v nadaljevanju druge svetovne vojne, od proglasitve prve slovenske republike v Kobaridu do oklica priključitve Primorske domovini s strani slovenskega narodno-osvobodilnega sveta. Oklic je nato potrdilo 175 demokratično izbranih delegatov iz cele Primorske, proglas o priključitvi Primorske "svobodni, združeni Sloveniji" pa je 16. septembra 1943 sprejel še vrhovni plenum NOB OF.

"S tem je bil dosežen stoletni cilj slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja" o združeni Sloveniji, je povzel Stanovnik.

Ob tem je slavnostni govornik poudaril, da so ta boj in njegov prispevek v boju proti nacifašizmu prepoznali tudi zavezniki, ki so na proslavo ob 70. obletnici izkrcanja v Normandiji povabili tudi slovenske veterane.

Stanovniku je iz te prireditve ostal v spominu prizor, ko sta si segla v roko in objela francoski in nemški veteran. To je bilo mogoče, ker je Nemčija "sprejela načela in vrednote zaveznikov, ki so naše vrednote", je ocenil častni predsednik ZZB za vrednote NOB.

Slavnostni govornik Janez Stanovnik, prisotni tudi Pahor, Kučan in Brglez

Obenem se je Stanovnik dotaknil razmer v Sloveniji in spomnil na Dantejeve besede v Božanski komediji ob ogledu narodnih izdajalcev: "Ne oziraj se na njih, ampak glej in hodi naprej".

Slovesnosti z bogatim kulturnim programom, ki sta jo organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Izola in občina Izola, so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, nekdanji predsednik države Milan Kučan ter več ministrov, poslancev DZ in županov primorskih občin.

15. septembra praznujemo vrnitev Primorske matici v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke.

S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je sicer ostalo še 140.000 Slovencev. Širša okolica Trsta pa je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje (STO).