Piran je odkril po naključju pred 11-timi leti: "Bil sem na počitnicah v Grčiji, kjer sem spoznal nekaj Slovencev, ki so tudi dopustovali tam. Spoprijateljili smo se in tako so me povabili k vam. Ko sem prišel v Piran, sem se takoj zaljubil vanj in v Istro. Leto kasneje sem nad mestom, od koder imam čudovit pogled na morje, že kupil manjše stanovanje. Mislim, da sem bil med prvimi Angleži, ki so se odločili za kaj takega. Tu je tako lepo, da se vračam in  prihajam uživat mesto nekajkrat na leto, oziroma vedno, ko le utegnem," pripoveduje 45-letni David.

Po poklicu je mizar, ki ljubi vse iz lesa in se je že pred četrt stoletja specializiral za restavriranje starega pohištva. To svoje nagnjenje do ohranjanja spoštljivo starega je letos prvič prenesel tudi k nam. "V Piran še zlasti poleti prihajajo ljudje iz celega sveta. Občudujejo staro mesto, staro arhitekturo in tudi staro pohištvo gre poleg. Zato sem si rekel, da mestu ponudim razstavo nekaj mojih obnovljenih kosov. Ni mi jih bilo težko pripeljati iz Ipswicha 1.500 km daleč in vesel sem, da so obiskovalci pokazali kar precej interesa zanjo. Razstavljam obnovljeno angleško viktorijansko pohištvo iz oreha in hrasta, ki je staro kakih 200 let, pa tudi tako imenovano retro pohištvo iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je zame še poseben izziv," se razgovori o svojem delu.

Opazil je, da imamo Slovenci raje starejše kose pohištva od tistih retro, malo mlajših  iz sredine prejšnjega stoletja. Pravi, da je žal povsod po svetu tako, saj mnogi vržejo malo starejše pohištvo stran, ker so se ga naveličali in še ni ravno spoštljivo staro. A dodaja: "Pozabljamo, da je to pohištvo narejeno bolje od sodobnega, da traja dlje, da ima dušo in da s časom dobiva svojo zgodovino. Postaja tudi trend in da bi Pirančane opozoril nanj, sem v Piranu med različnimi stili starejšega pohištva razstavil nekaj retro kosov, ki sem jim ob postopkih obnove dodal kaj svojega, nekaj novega življenja, predvsem pa poudarek življenju lesa v njih."

Lahko bi rekli, da v Piran, kjer že deluje zelo močno društvo restavratorjev Anbot, prinaša še dodatno in v Angliji zelo razvito spoštovanje do starega. Ob tem je z mojstri iz Anbota vzpostavi tesno sodelovanje, saj si radi izmenjujejo izkušnje in znanja o postopkih restavriranja ter pomagajo. Kot pravi, želi prispevati k ohranjanju Pirana,a dodaja: "Ne gre samo za ohranjanje starega pohištva. Gre tudi za ohranjanje starih piranskih hiš, njihovih škur, tlakov, podov in podobnega. Vse to daje mestu energijo, ki je ne najdeš drugje in k temu bi rad kaj dodal tudi jaz."

Tako že pogleduje po okolici Pirana za kako staro istrsko kamnito hišo, kjer bi po njeni avtentični obnovi imel delavnico, skladišče, trgovino in seveda svoj dom. "Sanjam o tem, da bi bil tu še bolj kreativen in da bi lahko še bolj užival Piran," so njegovi načrti za prihodnost, ob čemer si želi še tesnejšega sodelovanja s Pirančani in vsemi, ki jim je v mestu blizu kakršna koli dejavnost, ki je povezana z ohranjanjem dediščine ali pa na primer rokodelske ustvarjalnosti. Dosegljiv je na  piran2000@hotmail.co.uk.