Krikov nedolžnih otrok se je v nagovoru spomnila podžupanja mag. Meira Hot: "Še vedno ne moremo razumeti, kako je lahko fašistični morilec pritisnil na sprožilec orožja, ki je zasejalo smrt v tej dolini," je povedala. "Zelo enostavno bi bilo verjeti, da se v svobodni in demokratični Evropi 21. stoletja zločini, kot je strunjanski pokol, nikoli ne morejo ponoviti. A dejstvo je, da sta prehod v tržni kapitalizem in brutalen globalni trg za seboj pustila množice ponižanih in razžaljenih, oropanih dostojanstva in prihodnosti, ki v svoji stiski podlegajo nestrpnosti in predsodkom in krivce iščejo v drugačnih in tujih. Zato je zelo pomembno, da nikoli ne pozabimo, kako je bil fašizem premagan. Da se vrnemo k vrednotam, ki so dajale zmagovito moč borkam in borcem Narodnoosvobodilnega boja," je sklenila Hotova.

Slavnostni govornik prof. dr. Pelikan pa je v osrednjem govoru izpostavil, da se je slovenski antifašistični in antinacistični upor, ki je trajal več kot četrt stoletja, vse do konca druge svetovne vojne, začel na Primorskem in se potem leta 1941 razširil na vse slovensko ozemlje. "Tudi zato ima tradicija upora, vloga identitete in pripadnosti, na Primorskem prav poseben pomen," je poudaril prof. dr. Pelikan.

V kulturnem programu so nastopili Mladinski pihalni orkester Piran, varovanke in varovanci Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, učenke in učenci osnovnih šol Sečovlje, Lucija in Cirila Kosmača Piran, Gledališka skupina Flip Piran in Minka Lavrič ter dijakinje in dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran.