Obalna pevka, Tinkara Kovač, je za spletni portal Žurnal24 priznala, da je ob letošnjem posredovanju točk iz Slovenije namerno “zbodla” slovenska predstavnika Maraayo. Glasbenico je namreč zmotilo neodgovorno obnašanje dua do enega naših najbolj prepoznavnih simbolov, lipicanca.
“Javljanje iz Lipice je bila provokacija,” je za portal povedala Dekančanka, ki je s pozdravom opozorila na neprimerno razglednico dua Maraaya. “Slušalkarja” sta v razglednici, ki naj bi predstavljala državo, nastopata z avstrijskimi lipicanci. Tinkara je še povedala, da sama takšnega scenarija nikdar ne bi sprejela, saj so lipicanci slovenska najstarejša blagovna znamka in si kot taki zaslužijo, da se jih v največji možni meri spoštuje. Lanskoletna zmagovalka Eme je še prepričana, da mora vsaka javna osebnost delovati odgovorno do svoje lastne vsebine in spoštovanja lastnih korenin.
Spomnimo: Tinkara je ob lanskoletnem nastopu na Evroviziji reklamno razglednico posnela v Nuku, kjer je iz knjig sestavila slovensko zastavo. Posebno pozornost je namenila tudi materinemu jeziku in del svoje skladbe odpela v slovenščini.
@Ja no koliko pa je lipicanec res slovenski? |
30 .05. 2015 ob 10: 01
0
Hvala, ker si se potrudil izbrskati vso to zanimivo kronologijo. Je pa stvar taka, da imamo vsi svojo kronologijo - ljudje, narodi, živali, industrijski izdelki, sadje, živila (pizza, špageti!....), začimbe.... in če se gremo to igro, pristanemo vsi ljudje pri Adamu in Evi (pa še to ne vsi, odvisno od vere!) in nam ne preostane drugega kot kreganje in brskanje nazaj za še bolj oddaljenimi viri... Dejstvo je, da so te konje poimenovali po Lipici! Ali so se Avstrijci pri tem ušteli in si zato danes grizejo nohte, je njihov problem. Danes so po vsem svetu ti konji poznani kot lipicanci, kje pa se Lipica nahaja.... tu ni potrebne nobene kronologije in brskanje za dokazi :))
Zgodovina LipiceUredi
Kobilarno je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel, takratni regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre in Trsta. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za konjušnice v Gradcu, kjer je imel svojo rezidenco. Leta 1578 je za lokacijo izbral zapuščeni letni dvorec tržaškega škofa v Lipici. Pogodbo o prevzemu posesti je podpisal 19. maja 1580, leta 1594 je kobilarna odkupila še bližnje posestvo Jurija Božiča, kjer je danes igrišče za golf.
V Lipici so zgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem Krasu«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne. Prve španske konje, 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev, so nabavili že v letu 1581. Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu 1701 kupljeni žrebec Cordova. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec Lipp, pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni Frederiksborg. Leta 1816 se je čredi priključil arabski žrebec Siglavy. Po ukazu cesarja Franca II. so uvedli še nekaj pretežno arabskih plemenskih konj.
Celotna čreda iz Lipice se je med napoleonskimi vojnami začasno preselila v madžarski Székesfehérvar (22. marec 1797 – 17. oktober 1797) in v Peczko blizu Mezőhegyesa (27. julij 1809 – 1815). Med prvo svetovno vojno so čredo preselili v Laxenburg pri Dunaju, žrebeta pa v češki Kladruby, evakuacija črede je bila zaključena 29. maja 1915. Po vojni so vsa žrebeta ostala na češkem, medtem ko so ostalo čredo (109 konj) vrnili v zdaj italijansko Lipico.
Najhujši udarec pa je Lipici prizadela druga svetovna vojna. Po kapitulaciji Italije so jo zasedli Nemci in 12. oktobra 1943 preselili vseh 179 konj v češki Hostinec. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne Piber, iz nekdanje jugoslovanske dvorne lipicanske kobilarne Demir Kapija, iz nekdanje jugoslovanske arabske kobilarne Dušanovo pri Skopju in poljske kobilarne Janow. Ob koncu vojne je ameriški general Patton sprožil reševalno akcijo in zavaroval čredo pred napredujočo rdečo armado (po dogodkih je posnet Disneyjev film Čudež belih žrebcev iz leta 1963). Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala Jugoslaviji, pa je šele v letu 1947 dobila vsega 11 konj, vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti. Danes ima v svojih hlevih spet predstavnike šestih izvirnih linij žrebcev (najmanj po 4 na linijo) in šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po 3 vsakega rodu).
Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugod po svetu.
Kobilarno je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel, takratni regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre in Trsta. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za konjušnice v Gradcu, kjer je imel svojo rezidenco. Leta 1578 je za lokacijo izbral zapuščeni letni dvorec tržaškega škofa v Lipici. Pogodbo o prevzemu posesti je podpisal 19. maja 1580, leta 1594 je kobilarna odkupila še bližnje posestvo Jurija Božiča, kjer je danes igrišče za golf.
V Lipici so zgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem Krasu«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne. Prve španske konje, 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev, so nabavili že v letu 1581. Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu 1701 kupljeni žrebec Cordova. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec Lipp, pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni Frederiksborg. Leta 1816 se je čredi priključil arabski žrebec Siglavy. Po ukazu cesarja Franca II. so uvedli še nekaj pretežno arabskih plemenskih konj.
Celotna čreda iz Lipice se je med napoleonskimi vojnami začasno preselila v madžarski Székesfehérvar (22. marec 1797 – 17. oktober 1797) in v Peczko blizu Mezőhegyesa (27. julij 1809 – 1815). Med prvo svetovno vojno so čredo preselili v Laxenburg pri Dunaju, žrebeta pa v češki Kladruby, evakuacija črede je bila zaključena 29. maja 1915. Po vojni so vsa žrebeta ostala na češkem, medtem ko so ostalo čredo (109 konj) vrnili v zdaj italijansko Lipico.
Najhujši udarec pa je Lipici prizadela druga svetovna vojna. Po kapitulaciji Italije so jo zasedli Nemci in 12. oktobra 1943 preselili vseh 179 konj v češki Hostinec. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne Piber, iz nekdanje jugoslovanske dvorne lipicanske kobilarne Demir Kapija, iz nekdanje jugoslovanske arabske kobilarne Dušanovo pri Skopju in poljske kobilarne Janow. Ob koncu vojne je ameriški general Patton sprožil reševalno akcijo in zavaroval čredo pred napredujočo rdečo armado (po dogodkih je posnet Disneyjev film Čudež belih žrebcev iz leta 1963). Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala Jugoslaviji, pa je šele v letu 1947 dobila vsega 11 konj, vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti. Danes ima v svojih hlevih spet predstavnike šestih izvirnih linij žrebcev (najmanj po 4 na linijo) in šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po 3 vsakega rodu).
Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugod po svetu.
Duo Maraya se briga le zase in svoje interese, z lahkoto se prodata, če bosta od tega kaj dobila. Poglejte samo njihov facebook, vse samo še v angleščini, nič čudnega, če sta "prodala" tudi Lipico. Tinkara je ponosna na svoje korenine in jih ni pripravljena zatajiti za pet minut slave. Njen facebook je v slovenskem in angleškem jeziku, če jo malo bereš, vidiš da ji je pomemben tudi narodni ponos in ne samo denarnica.
TUJEGA NOČEMO SVOJEGA NE DAMO
Kakšno je danes ? :-)))
Kakšno je danes ? :-)))
Bodimo korektni, Lipicanec je slovenski, to je dejstvo. Kaj sta počela - oziroma je počel duo Maraya je pa druga zgodba, torej nekaj kar je nastalo zavedno med izvajalcema in tistimi, ki so spot snemali - če kaj razumem. A glej ga zlomka, vedno se nam zalomi kjer ni potrebno. Gre za naš odnos do nečesa kar je naše, in ne tuje. Zakaj sta posnela tak spot s konji iz jahalne šole na Dunaju? Ne vem. Vem le to, da je Tinkara usmerila svojo kritiko na spot in ne na izvedbo pesmi, da se razumemo. Bodite zdravi, ohranite zdravo pamet in lep odnos do vsega kar je naše!
toliko zlobe, škodoželjnosti, privoščljivosti (in zadaj temu občutkov manjvrednosti), kot je nasute v tvojih besedah, lahko privre na dan samo iz notranjosti neke zelo-zelo pokvarjene nature...
Ma o čem vi ljudje blodite: o fovšiji Tinkare, o bečkih lipicancih, o "slovenskem" in "ne-slovenskem". Jao, komentarji na tem portalu so res ventil za frustracije in dolgočasje. Bljak. Pojdite raje na sprehod s svojimi dragimi, ljubljenčki ali kaj podobnega:)
je Evrovizijo zmagala z enim od svojih uradnih jezikov, tisto je bila država, ki se ni prodajala, to kar imamo danes je kurba, ki se prodaja tistemu ki da več, včasih tudi tistemu, ki da manj
Seveda ne morete, to je v vaši pokvarjeni naturi. Zato se kar požrite med sabo, z Lipicanci vred.
SVETOVNI TRG JE ANGLEŠKI JEZIK. TAKO JE BO VEDNO ZANIMIV TRG PO SVETU .... SLOVENIJA JE MAJHNA DRŽAVA, ZATO PREMALO VLAGAMO SVOJ TALENT NE POKAŽEMO ŠIRŠE PO SVETU?? POSTANE NEVIDNA DRŽAVA ....
Regional priporoča
Več kronike
TRAGEDIJA NA NAŠIH CESTAH: Ena oseba izgubila življenje, nesrečo še preiskujejo
A.S.
-
včeraj ob 07:43
IZPLEN DVEH HIŠNIH PREISKAV: Najprej našli kokain, po enem mesecu še ekstazi (FOTO)
T.R.
-
24.4.2024 ob 10:36
Več trendov
Novo iz Slovenije
SDS IN NSi ZA USTAVNO PRESOJO IN ZADRŽANJE ODLOKOV: Se bodo referendumi zamaknili?
T.K.
-
danes ob 14:59
POSLANCI O DVIGU TROŠARIN: Po predlogu bodo spremembe začele veljati z junijem
T.R.
-
danes ob 08:11