Prioriteta je absolutna pri financiranju. Kot veste in kot sem že povedala, nimamo sistemskega financiranja naših društev in organizacij v zamejstvu in tujini. Kar se tiče Slovencev po svetu, so v veliki večini stvari že dorečene in urejene, ker je moja predhodnica to skoraj v celoti uredila. Kar se tiče zamejstva, je prioriteta obisk. Nameravam ga pripraviti tukaj, da bi naši zamejci prišli v Slovenijo in bi se konkretno dogovorili o zadevah, ki še niso dokončno urejene, se povezala z drugimi ministrstvi, npr. ministrstvom za zunanje zadeve, slovensko vlado in vladami sosednjih držav.
        Povedala sem res, da imamo odprte zadeve, ki so zelo pereče in boleče. Ena od teh je Primorski dnevnik v Italiji, za katerega moramo urgentno reagirati. To ne pomeni, da so druge zadeve manj pomembne. Absolutno ne. V Italiji ni urejeno sistemsko financiranje, Primorski dnevnik, Rezija je tudi velika težava. Tu bo potrebna velika mera strpnosti in primerne komunikacije, da bomo te zadeve uredili, ker so res zelo občutljive. Ne gre izključno za Slovenijo, gre tudi za druge države, s katerimi je potrebno paziti, kako se komunicira z njimi, tudi potrebe so drugačne.
        Tudi v Avstriji je zelo pereče vprašanje financiranja. Tu je tudi problematika šolstva, reforma manjšinske zakonodaje, dvojezično šolstvo. Vemo, da imajo manjšine v Sloveniji zelo urejeno dvojezično šolstvo, tako italijanska kot madžarska. V tujini pa temu ni tako. Zelo boleče je tudi vprašanje Avstrijske državne pogodbe. Tam bo potrebna velika mera strpnosti, da se zadeve uredijo.
        Na Madžarskem bi prav tako omenila šolstvo in financiranje, na Hrvaškem je prioriteta poleg financiranja in šolstva tudi učenje slovenskega jezika. Na Hrvaškem so bile manjšinske pravice priznane šele leta 2010. Zelo pomemben je sistemski način financiranja, so pa tudi dvojezične šole ena od težav, za katero menim, da se je moramo bolj konstruktivno lotiti.

Omenili ste, da si boste prizadevali za sistemsko financiranje slovenskih manjšin v zamejstvu. Kaj pa slovensko financiranje naših manjšinskih organizacij v tujini? Boste obdržali obstoječi sistem na temelju razpisov?

Trenutno se je izkazal zelo dobro. Res pa je, da sem na uradu šele pet dni. Z zaposlenimi na uradu sem govorila o tem. Če bomo med obiski in pogovori z našimi zamejci ugotovili, da je določene stvari potrebno spremeniti, bomo spremenili. Trenutno nimam pripomb, ponavljam pa, da sem komaj pet dni na ministrskem položaju.

Kako nameravate pritegniti Slovence po svetu, predvsem mlade ste omenjali?

Kot veste, bom čez manj kot mesec stara 33 let in mislim, da lahko nova generacija zelo veliko pripomore, da se naša kultura bolj širi po svetu. Mladi komunicirajo na čisto drugačen način. Raznolikost, multikulturnost je zanje zelo dobrodošla. Oni ne ločijo na leve in desne, ne marajo političnih opcij.
        Mislim, da bi s pravilno strategijo, recimo izmenjavo študentov, bodisi s spoznavanjem matične domovine Slovenije na drugačen način, pripomogli, da bi se približali Sloveniji. Sicer je zelo težko od njih zahtevati kakršnokoli drastično spremembo, morda da bi prišli nazaj v Slovenijo, da bi živeli v Sloveniji. Absolutno ne. Ne mislim imeti takšnih drastičnih ciljev. Spoznavanje jezika, kulture je absolutno eden od ciljev. Mladi vidijo to kot zelo dobrodošlo in ne obratno. Imamo veliko idej, pobud.
        Kot veste, je zaradi finančne stiske letos ministrica Novakova odpovedala vsakoletno srečanje Dobrodošli doma. Tu se mislimo povezati, tu so še vsi projekti, ki še niso dorečeni, z drugimi organi in to prireditev spremeniti v nekakšno mladinsko srečanje tu v Sloveniji, ob pomoči drugih ustanov pri financiranju, da bi na bolj ležeren način mladim približali Slovenijo.
        Lani je v državnem zboru prvič potekalo vseslovensko srečanje za mlade in če bi se z njimi povezali in na tak način razvili malo širšo zgodbo, bi ta bila zelo produktivna in pozitivna.

Katere projekte, ki že potekajo na uradu, nameravate obdržati? Kaj bi izpostavili?

Sodelovanje z mladimi in izmenjava s študenti ter izmenjava mnenj in pobud študentskih organizacij. To je absolutno dobrodošlo. Zelo pomembna je tudi pomoč pri gospodarstvu. Spoznavanje Slovenije za naše rojake izven meja v taki meri, da bi Slovenijo začutili kot enakopravno partnerico v gospodarstvu. Če bomo dosegli ta cilj, bomo dosegli lep konkreten cilj. Res pa je, da tukaj razpisov ni več. Z vsemi se bomo morali usesti in videti, kaj se v tej smeri da. Proračun je bil sprejet in sredstva, malo več kot 10 milijonov, so na voljo in v okviru tega bomo delovali.

Kaj pa v obratni smeri, da bi slovenska podjetja sodelovala z zamejci?

To pa absolutno. Pogovori med nami, samimi ministri že potekajo. Sicer nimamo še nič na papirju, a se dogovarjamo za sestanke, kjer bi govorili o tem. Kot pa veste, mi lahko samo vzpodbujamo, da bi se šlo v tej smeri.

Kje načrtujete vaš prvi obisk?

Po pravici povem, da še ne vemo. Smo se pa pogovarjali, da bi morda zamejce povabili sem. Sicer so tudi oni izrazili željo. Kot veste, sem bila podpredsednica komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu in smo zamejce že obiskali in bi tako bilo lepo, če bi oni prišli v Slovenijo. Naslednji teden nameravamo narediti časovnico, kdaj koga povabiti. Recimo v roku dveh mesecev.

Kakšno je vaše stališče glede ideje nekaterih, da bi Slovenci v zamejstvu in po svetu imeli vsak po enega predstavnika v DZ?

To vprašanje je bilo že izpostavljeno na hearingu v DZ. Ta vlada se je odločila, da bo po izteku leta dni šla v DZ po zaupnico. Na podlagi tega je tudi bila narejena koalicijska pogodba. V koalicijski pogodbi tega nismo navedli kot prioriteto, ta zadeva sploh ni v koalicijski pogodbi in tega se bom tudi držala. Sistemsko financiranje za naše manjšince je pomembnejše. V poslanski skupini Pozitivne Slovenije kot nova stranka, se o tem nismo pogovarjali ali proučili, ker ni bilo ničesar na mizi. Konkretno v roku enega leta tega ne bomo izpostavljali.

Ste pripadnica italijanske manjšine v Sloveniji. Kako bi ocenili skrb Slovenije za manjšine v naši državi?

Res je, pripadnica italijanske manjšine v Sloveniji. To ni manjšina, ampak avtohtona narodna skupnost. To je razlika in to bi želela poudariti. Avtohtone narodne skupnosti imajo več pravic v smislu pravic, določenih po ustavi, kot manjšine. V veliki meri so zadeve zelo urejene, kar se tiče šolstva, financiranja. Slovenija je zelo skrbna država. Zelo podpira avtohtoni narodni skupnosti v Sloveniji. Je pa potrebno poudariti, da biti del manjšine, je vedno težava. Nikoli se ne počutiš del neke celote. Težave bodo, so bile in trenutno so in bodo vedno, mislim pa, da je raven zelo visoka.

Več iz rubrike Intervju:

"Da Juriji "prevzemamo" muzeje, je čisto naključje"

Teršek: "Protesti morajo pripeljati do velikih sprememb"

Gregor Strmčnik: Ankaran ima vse!