Po javni objavi osnutka delegiranega akta, ki hrvaškim proizvajalcem terana pod določenimi pogoji omogoča nadaljevanje trženja njihovih vin, se je hrvaško kmetijsko ministrstvo odločilo objaviti celotno vsebino dokumentov, posredovanih Evropski komisiji v povezavi z omenjeno problematiko, piše na spletni strani http://www.mps.hr/default.aspx?id=19019.

"To odločitev smo sprejeli za zagotovitev popolne transparentnosti celotnega procesa in vseh pomembnih informacij za zainteresirano javnost o strokovnih, zgodovinskih in pravnih razlogih, na podlagi katerih je Hrvaška utemeljila svojo zahtevo," so še zapisali na hrvaškem kmetijskem ministrstvu.

Gre za dokumente, na podlagi katerih je Evropska komisija pripravila predlog delegiranega akta za odobritev omejene izjeme Hrvaški za uporabo imena teran kot sorte grozdja pri označevanju vina Hrvatska Istra pod določenimi podrobnimi pogoji.

Slovenija že več let zahteva vpogled v te dokumente, a je Evropska komisija njeno zahtevo doslej zavračala. Pred dobrim letom ji je komisija dokumente posredovala, a je bila večina besedila prečrtana, po navedbah komisije zaradi zaščite poslovnih interesov.

Evropska varuhinja človekovih pravic je nato februarja priporočila razkritje dokumentov v povezavi s hrvaško zahtevo in ocenila, da je komisijina zavrnitev dostopa do dokumentov nepravilnost. Odgovor komisije se pričakuje do 15. maja.

Na sestanku z evropskim komisarjem za kmetijstvom Philom Hoganom nekaj dni zatem so proizvajalci terana v Bruslju trdili, da so hrvaški dokumenti ponarejeni, saj je pravilnik o izvornih sortah Hrvaške sestavljen iz dveh različnih dokumentov v obdobju desetih let.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na obisku v Sloveniji v začetku marca dejal, da bodo preučili nova dejstva. Proti koncu marca so nato v komisiji "po skrbni analizi" sporočili, da novi elementi ne spreminjajo bistveno njene ocene položaja.

Zato je komisija nadaljevala proces sprejemanja delegiranega akta. Osnutek akta je do 14. aprila v javnem posvetovanju. Gre za to, da je umeščen na tako imenovani portal za izboljšanje zakonodaje oziroma na portal za zagotovitev transparentnosti, ko ga je mogoče komentirati.

Če se komisija na podlagi komentarjev ne odloči za bistvene spremembe akta, gre ta nato skozi pisni postopek sprejetja, ki običajno traja približno dva tedna. Pri tem pisnem postopku gre za to, da akt odobrijo še komisarji. Nato začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrneta. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.