UP je že tako v težkem finančnem položaju, zmanjševanje deleža proračunskih sredstev v načrtovani višini pa "pomeni popolno ustavitev razvoja inštitucije, še več, ogrozi lahko celo njen obstoj na nacionalno tako občutljivem delu Slovenije", so zapisali v izjavi po današnji seji senata.

Senatorji menijo tudi, da bo zmanjšanje finančnih sredstev za visokošolsko izobraževanje in raziskovanje vodilo k zmanjševanju obsega javnega šolstva in njegove dostopnosti, kar bo imelo negativne posledice na splošno izobrazbeno raven družbe.

Kot so še izpostavili, je primorska univerza že tako v težkem finančnem položaju. Zato so prepričani, da se je treba dogovoriti o poti razvoja visokega šolstva v Sloveniji ter posledično določiti tudi obseg financiranja, ki ga država zmore in hoče vložiti v prihodnost.

V svojem devetletnem obstoju je UP dokazala, da so njene usmeritve in cilji doprinesli k odprtosti Slovenije v mednarodni prostor ter k razvojnim dosežkom strok in disciplin, trdijo v senatu UP. Zato zaskrbljeno spremljajo krčenje sredstev, ki po njihovem mnenju vodi v odliv zlasti mlajših strokovnjakov v tujino.

Pri tem spominjajo, da je univerzo gospodarska kriza zajela v njenem najhitrejšem delu razvoja, ko se dograjuje z odpiranjem novih študijskih smeri in se oblikujejo nove raziskovalne skupine, ter v času, ko pridobiva lastne visoko izobražene kadre na področju izobraževanja in raziskovanja, ki se vključujejo v širšo družbeno in gospodarsko sfero, zaradi česar so posledice zmanjšanega financiranja zanjo lahko še hujše.