Zadnje javnomnenjske ankete, ki so jih v skladu z zakonodajo objavili 14 dni pred referendumom, so sicer napovedale zavrnitev reform s 53 odstotki proti 47. Neodločenih je še okoli 22 odstotkov volivcev, na katere računa Renzi.

V tujini živeči štirje milijoni od skupno okoli 50 milijonov volilnih upravičencev so že glasovali z neobičajno visoko - 40-odstotno - volilno udeležbo. To je po pisanju časnika La Repubblica v prid podpornikom sprememb in bi lahko bilo odločilno.

Reforma med drugim predvideva drastično omejitev pristojnosti zgornjega doma parlamenta, senata, kot tudi njegovo zmanjšanje. Poslanci tako ne bi mogli več tako enostavno rušiti vlad in blokirati sprejema zakonov. Omejila bi tudi pristojnosti deželnih vlad, ki se zdaj pogosto prekrivajo s pristojnostmi vlade.

Renzi vztraja, da gre pri reformi, najpomembnejši po drugi svetovni vojni, za zgodovinsko priložnost za modernizacijo Italije, saj želi doseči večjo politično stabilnost v državi, ki je imela v 70 letih 63 vlad. Kritiki ji očitajo nedemokratičnost, v referendumu pa vidijo tudi priložnost za odhod Renzija.

Mednarodni opazovalci pozorno čakajo na izid, saj bi zavrnitev reforme pomenila odstop Renzija in politično krizo, ki bi lahko destabilizirala krhke italijanske banke, stranke, ki niso naklonjene članstvu države v območju evra, pa bi približala oblasti.

Med Slovenci v Italiji so mnenja o predlaganih ustavnih spremembah deljena. Organizacije in stranke, ki združujejo Slovence, se sicer niso jasno izrekle o spremembah ustave. Zagovorniki reform, ki so osnovali tudi poseben odbor, poudarjajo predvsem pomen odprave čistega dvodomnega sistema. Nasprotniki pa opozarjajo, da odpravlja med drugim izvolitev senatorjev, saj jih bodo po novem imenovale deželne uprave, in daje vladi večje pristojnosti na področju sprejemanja t. i. strateških zakonov.

V primeru Renzijevega odstopa je sicer tako kot v preteklosti pričakovati oblikovanje tehnične vlade, katere glavna naloga bi bila dopolnitev lani sprejetega volilnega zakona, ki je povezan s predlaganimi ustavnimi spremembami. Pred parlamentarnimi volitvami, ki naj bi bile leta 2018, bi bilo namreč treba zakon spremeniti.

Za veljavnost referenduma ni določena potrebna volilna udeležba. S štetjem glasovnic bodo začeli takoj po zaprtju volišč, prve rezultate pa je pričakovati v ponedeljek.