REKTORSKE VOLITVE 2015: V kakšni kondiciji je sploh primorska univerza?

Koper

Univerza na Primorskem je v lanskem letu upočasnila investicijske aktivnosti. Nerešena je ostala problematika Fakultete za matematiko, naravoslovje in tehnologijo ter Inštituta Andrej Marušič, ki delujeta v najetih prostorih. Kljub 25 milijonov evrov prihodkov so ustvarili 327.000 evrov primanjkljaja. Za plače gre približno 1,7 milijona evrov mesečno.

Gradbišče Univerzitetnega kampusa Livade je izvajalec GPG zapustil zaradi stečaja. Ministrstvo za finance je univerzi odobrilo najem kredita za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorov v višini 3,5 milijona evrov. Za sredstva je univerza kandidirala tudi na razpisu, delno financiranem s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Na Livadah univerza ni uspela z občino Izola razrešiti problema glede dovoza, ki bi potekal od parkirišča trgovine Spar do študentskih domov. Razrešili niso niti težav okrog izgradnje Univerzitetnega kampusa Sonce. Ker je bilo izdajanje gradbenih dovoljenj za mestno jedro Kopra zadržano do sprejetja sprememb PUP, na upravno enoto niso podali vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, saj so smatrali, da bo zavrnjena.

Kako bi bil videti kampus Sonce?

Programske naloge za rekonstrukcijo Servitskega samostana v Kopru univerza ni pripravila, ker niso bili znani razpisni pogoji za projekte v okviru finančne perspektive za obdobje 2014 do leta 2020.

Namesto študentskih postelj program javnega zdravja

Niti se univerza ni uspela z izolsko občino dogovoriti za spremembo namembnosti stavbe na naslovu Drevored 1. maja 9, kjer je želela urediti dom za podiplomske študente. Nameravali so urediti Center za jezike in medkulturno komunikacijo ter začasne prostore Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, ki deluje v najetih prostorih. Investicija ni bila realizirana. V objekt je univerza namestila program javnega zdravja in podiplomsko šolo.

Borilnica delno sanirana

V vodo je padla prenova palače Baseggio v Kopru – Borilnica, Center beneške kulture. Na programu čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo naj bi ostalo premalo denarja, zato so bila dela izvedena le do višine 100.000 evrov. 126.000 evrov, sprva namenjenih za pohištveno opremo, je bilo prerazporejenih. Restavriranje oziroma sanacija stopnišč, terase, tlakov, lesenih stropov in ograje, za katere je kulturno ministrstvo zagotovilo del denarja iz proračuna, ni bilo opravljeno, ker gradbena dela niso sledila terminskemu planu.

Borilnica ostaja neobnovljena

Ker vlada v letu 2013 ni zagotovila dovolj denarja, se je sfižila energetska sanacija prostorov Poslovno-ekonomske fakultete in Fakultete za management v Kopru. Je pa konec leta 2014 univerza koprsko upravno enoto zaprosila za uporabno dovoljenje klubskega prostora v Čebelnjaku na Ankaranski cesti. Planiran nakup objekta Galeb, odprodaja dela Servitskega samostana, nakup prostora na Prisojah za potrebe študentskih postelj in nakup prostorov za potrebe Fakultete za management, ni bil realiziran.

Tri odstotke več prihodkov, a še vedno s primanjkljajem

Lani je imela univerza 3 odstotke več prihodkov kot v letu 2013. Znanstveno-raziskovalno središče se sooča z upadom prihodkov za raziskave in posledično z likvidnostnimi težavami. Težave z likvidnostjo imajo tudi Fakulteta za management in Fakulteta za humanistične študije, a po zagotovilih redno plačujeta zaposlene.

Fakulteta za humanistične študije se je znašla v finančnih težavah.

Februarja letos je univerza začela črpati 3,5 milijona evrov kredita za dokončanje in nakup opreme objekta A v Kampusu Livade.

Vseh prihodkov v lanskem letu so imeli 24.956.747 evrov, porabili so 24.971.059 evrov. Večina denarja je iz naslova javnih služb, 24.086.808 evrov, kjer so porabili 156.206 evrov več kot so imeli na razpolago. Iz naslova tržne dejavnosti so prejeli 869.939 evrov in porabili manj, 728.045 evrov. Primanjkljaj za leto 2014 je znašal 326.849 evrov.

Predčasne volitve za rektorja 2. novembra

Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor ali znanstveni svetnik, zaposlen na univerzi. Lahko ga predlagajo senati in sveti članic univerze, lahko pa ga s pisno izjavo podpre 15 visokošolskih učiteljev. Volilno pravico imajo učitelji in sodelavci raziskovalci ter študentje, in sicer petino od glasov vseh učiteljev.

V boj s težavami bi se podali trije rektorski kandidati (iz leve: Rado Pišot, Dragan Marušič, Roberto Biloslavo).

Kandidati za prihajajoče rektorske volitve so se prijavili do konca junija, sredi julija je senat univerze potrdil listo. Na njej je Roberto Biloslavo, ki ga podpira 15 učiteljev in znanstvenih delavcev, Rado Pišot, ki ga predlaga Znanstveni svet Znanstveno-raziskovalnega središča, ter dosedanji rektor Dragan Marušič, ki ga predlagajo Inštitut Andrej Marušič ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

 

 

 

Deli novico: