Zgodba

Redford tudi tokrat, kot režiser in igralec, ponudi sprva zapleteno zgodbo o skupini radikalcev pod imenom Weather Underground, ki naj bi pred več kot tridesetimi leti v obliki upora proti ameriškim oblastem, predvsem proti odločitvi glede vojne v Vietnamu, izvajala različne oblike uporniških akcij, med njimi tudi rop banke, ki se je zaključil s smrtjo varnostnika. Zaradi slednjega je FBI za petami štirim članom domače "teroristične" organizacije, med katerimi sodi tudi Nick Sloan (Robert Redford). Vse skupaj pa se zaplete, ko se Sharon Solarz (Susan Sarandon), ena izmed iskanih štirih, preda oblastem, kar sproži ponovno odpiranje že davno zaprtih poglavij in razkrinkanje že dolgo let skritih ljudi, kar še posebej pospeši lokalni novinar Ben Shepard (Shia LeBouf).

Kvaliteta

Redford ni nikoli razočaral z izbrano tematiko, še manj pa z igralsko zasedbo. Gledalcu ponudi preverjeno zgodbo (namreč film je posnet po knjižnem delu), osnovni model zapleta in razpleta ter vse lepo zapakira z visoko kotiranimi hollywoodskimi zvezdami, kot so Shia LeBouf (Lawless, Transformers), Susan Sarandon (The Big Wedding, Arbitrage), Nick Nolte (Gangster Squad, Warrior) itn. Vendar … gledalec bo že zaznal kvaliteto, če ne prej, pri napovedniku … Zakaj se torej ob ogledu filma začuti določeno nezadovoljstvo? Redfordska filmska šablona, predvsem če je on glavni igralec, je že vnaprej poznana in ni torej nikakršnega presenečenja, ki bi nas čakalo ob zaključku zgodbe. Toda to ni tista moteča komponenta. Najbolj moteči, če ne tudi edini, faktor v filmu je Shia LeBouf. Bayevski priljubljenček še zmeraj nosi transformerski čin in pristop. Niti Redford se ni uspel izogniti njegovemu naivnemu igranju raziskovalnega heroja, ki v številnih scenah izniči pristnost filma.

Katarza

Redfordistični filmi zahtevajo in vselej ponudijo katarzo. Nauk. Redford je novodobni Ezop. Ob koncu vsakega filma nas čaka dojetje nečesa, kar naj ne bi vedeli ali sploh zaslutili. Tokrat mi je jasno, da gre za vrednote, vendar sem prepričan, da je tokrat šel predaleč (morda namenoma) in je postavil nasproti si dva močna pojma: družino in vero (princip). Ravno zaradi omenjenega (pre)močnega okostja celovečerca se zaključek ne izide in proti koncu filma vse izpade medlo in precej precenjeno ter kičasto. Jasno je, da želi potrditi pomembne vrednote življenja, vendar je vse že izpeto. Glede slednjega se morda sam zaveda, saj ravno Noltejev lik izusti: "We all died, some of us came back." Morda pa je film izdelan kot rezultat strahu izpetosti in staranja, vendar je še zmeraj ustvarjen z namenom opozarjanja, sprožanja razmišljanja in vračanja klasičnosti v filmski svet.