Vasica leži na pomembni strateški točki, tako da je bil ta kraj poseljen že v antiki. Na sosednjem griču se je nahajalo gradišče, vzhodno od tega pa stoji znameniti krkavški kamen. Po pripovedovanju domačinov je tam stal grad, ki naj bi pazil nad dolino reke Dragonje. V času turških vpadov je bil postavljen stolp na živi skali okoli katerega je začelo rasti naselje, ki so ga zapolnili novi prebivalci. Ti so prišli zelo verjetno iz otoka Krka. Od tod naj bi izhajalo tudi ime Krkavče.

Krkavče in okolica so zelo primerni za gojenje oljk. Ta dejavnost je že od nekdaj krojila življenje teh krajev. Terasasto obdelane površine še zdaj lepšajo pobočja gričev, ljudje pa se tudi danes ukvarjajo s to dejavnostjo.

Pred cerkvijo tlak iz žive skale 

Strnjena vas je pozidana okoli cerkve nadangela Mihaela, pred katero je trg "tlakovan" z živo skalo. Hiše, polne drobnih arhitekturnih detajlov, so tesno zidane ena ob drugi in dopuščajo le ozke prehode ter ulice, ki prepletajo celotno naselje v mrežo podobno pajkovi. Vas ima lastni naravni izvir na svoji zahodni strani, ki je bil tudi eden od najverjetnejših razlogov, da se je prebivalstvo ustalilo ravno na tem mestu. Posebnost vasi je živa skala, ki podpira večji del vasi vključno s cerkvijo.

Krkavče obdaja zemlja, ki že s svojimi imeni nakazuje svojo namembnost. Severozahodno, na osojni strani, leži pobočje Orešje, kjer so se nahajali nasadi orehov, ki so dali temu "kosu zemlje" svoje ime. Severovzhodno ležijo vrtovi Na vratih, kjer še danes srečamo kakšno sadno drevo. Na drugi strani ceste je predel, ki nosi ime po oljkah črnicah t.j. V črnicah.  Pod Črnicami smo že v Gradah, ki  ležijo vzhodno pod vasjo. "Na kantone", kjer se vas konča, je predel, ki leži na konici pomola nad sotočjem potoka Fenede in hudournika Bržanke.  Tukaj še danes kraljujejo oljčniki razporejeni v terasah.

Zanimivo je, da v Krkavčah skoraj ni bilo živine, saj je na vasi vladalo pomanjkanje prostora. Po drugi strani pa je okoliška zemlja nudila bogate njive, oljčnike in pašnike, kjer so "Krkočani" svoji živini gradili hleve ter lope za svoje orodje. Če je bila na teh parcelah prisotna voda, so se sčasoma začele graditi kortine, iz katerih so se nato razvili današnji krkavški zaselki. 

Prva omemba Krkavč seže v leto 1450, ko je oblast Beneške republike podarila utrdbo in okoliško zemljo družini Vittori, ki je bila zaslužna pri obleganju in zavzetju mesta Creme v Italiji. Družina je posedovala fevd s Krkavčami in Sv. Petrom na sosednjem hribu vse do leta 1855, ko je izumrla. V tem obdobju polnem kužnih bolezni in raznih turških vpadov so se tukaj naselili novi prebivalci, ki so dali kraju ime Krkavče, ker so verjetno, kot že rečeno, prišli iz otoka Krka. Zgodovina teh krajev pa je gotovo še veliko starejša. 

Oljčno olje glavni vir preživetja 

Krkavče in okolica so od nekdaj živeli od pridelovanja oljčnega olja. Kmetije so bile raztresene po okolici, drva pa so se večinoma kupovala. Nekoč je tod potekala trgovska pot, ki je povezovala istrska obalna mesta z notranjostjo. Tako so tukajšnji prebivalci prali perilo za Buje, kjer so kupovali živino, semena in ostalo ter tam prodajali zgodnjo zelenjavo in sadje. Z Bujami so bili tako povezani, da so nekoč tja hodili v bolnišnico. Z obalo pa so se povezali kasneje, ko se je tam začela razvijati industrija in so v tamkajšnje tovarne hodili na delo.

Med vojnama so v vasi delovale trgovina, trafika, šola in kar tri torklje, ki so dopolnjevale vaško življenje, ki je sicer tukaj potekalo mirno in usklajeno z naravo. Običajne so bile t.i. "žrnade", ki so služile za plačilo usluge ali določenega dela pridelka in so se obdržale vse, dokler se je večina ljudi še uspevala preživljati s kmetijstvom.

Danes utrip na vasi kot tudi v okoliških zaselkih v največji meri kroji prostovoljno gasilsko društvo, ki ima sedež v vaškem domu nad vasjo. Še vedno prevladuje skrb za staro tradicijo. Poleg vaški "šagri", ki poteka drugo nedeljo v avgustu, domačini posvečajo posebno pozornost pustu. Za posebej skrbno in izvirno ohranjanje tradicije pa skrbi tudi muzej na Orešju - "Vrešju", kjer lahko dobimo vpogled v nekdanje življenje tukajšnjih Istranov.