Veber je v razpravi med drugim izpostavil poročilo Evropske komisije, iz katerega izhaja, da je bil drugi tir med letoma 2005 in 2015 ena od prioritet komisije, nato pa je sledil preobrat in komisija je pred dvema letoma zapisala, da se evropsko financiranje izrecno ne priporoča zaradi nejasne finančne konstrukcije financiranja projekta iz zasebnih virov.

To, da Evropska komisija ni priporočila financiranja, ker je Slovenija vztrajala pri zaseben financiranju, po mnenju Vebra pomeni Gašperšičev odstop.

Minister je očitke zavrnil in poudaril, da jih ne bo dovolil. Pojasnil je, da so v začetnih fazah res proučevali, da bi se pri drugem tiru vzpostavilo javno-zasebno partnerstvo, pri čemer sta bila kot zasebna partnerja mišljena Slovenske železnice in Luka Koper. V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da sodelovanje ne bi bilo sprejemljivo, zato so od te rešitve odstopili.

Ne gre za nikakršno zavajanje, vse je bilo zelo skrbno preučeno in se zelo dobro zavedamo svoje odgovornosti, je poudaril Gašperšič.

Z Vebrom se je medtem strinjal poslanec ZL Matej T. Vatovec, ki je dejal, da se ministrova retorika ves čas spreminja in zato ni verodostojen kot ni verodostojen zakon. Menil je, da bi moral Vebrov poziv minister uslišati. Vatovec je med razpravo zakon ocenil za "navaden blef". Opozoril je, da zakon predvideva pomanjkljiv nadzor, kar si v ZL prizadevajo popraviti z vloženim dopolnilom.

Kot je pojasnil poslanec ZL, zakon predvideva, da se imenuje pet članov projektno-finančnega sveta, ki bi bdel nad projektom. Štiri člane bi imenovala ministrstva, enega pa civilna družba. Vatovec je opozoril, da ni jasno, kdo ta civilna družba je, bizarno pa se mu zdi, da bi vseh pet članov na koncu potrdi in imenuje minister. V ZL z amandmajem predlagajo, da omenjeni svet imenuje DZ na predlog vlade, na ta način bi po besedah Vatovca zagotovili vsaj demokratično higieno.

Anita Koleša (SMC) je v razpravi izpostavila, da so očitki o zavajanju ministra, pa tudi ocena, da je zakon "blef", neutemeljeni. Kot je poudarila, poslanci dobro vejo, o čem danes odločajo, glede na to, da ZL predlog vladnega zakona ocenjuje za "blefiranje", pa ji ni jasno, ali so torej "blef" tudi dopolnila, ki jih je vložila opozicijska stranka.

V sedemurni razpravi so sicer poslanci koalicije izpostavili predvsem dejstvo, da se je projekt po 20. letih premaknil z mrtve točke. Marko Ferluga (SMC) vzrok za "cincanje" pri drugem tiru vidi tudi v dejstvu, da projekt traja najmanj dva mandata in obstaja velika možnost, da ga vlada, ki ga začne, ne bo tudi končala. Medalje in uspehe na ta način požanje nekdo drug, je dejal.

Andrej Šircelj (SDS) je po drugi strani ocenil, da je projekt eden izmed neuresničljivih ciljev. Ne zaradi tega, ker bi bil sam cilj neuresničljiv, ampak zaradi tega, ker je enostavno ta napačna, predraga ali pa pot enostavno ni razumska. "In to je verjetno tista skrb, ki nas danes preveva vse," je dejal.

Matej Tonin (NSi) med bistvenimi težavami, ki spremljajo projekt, vidi njegovo ceno. V tej državi se pojavljajo zelo različne številke, od 650 milijonov evrov do dveh milijard in pol, je dejal. Tonin sicer sam zakon vidi kot orodje za zaustavitev resnih razprav o alternativah, zato ga sam ne bo podprl.

Marjan Dolinšek (SMC) je v razpravi izpostavil, da projekt vrtimo in se o njem pogovarjamo debelih 20 let, zdaj pa se pojavljajo očitki, da nekaj na hitro hočemo narediti. Tudi njegov strankarski kolega Danilo Anton Ranc je dejal, da so vlade vlagale takšne in drugačne napore v projekt, aktualna vlada pa je slabo prakso presekala in prešla od besed k dejanjem.

Ljuba Žnidarja (SDS) pa je zmotil sam način pristopa pri tej investiciji. Postavljajo se številna vprašanja, ki niso plod prakse iz preteklosti. V Sloveniji smo zgradili kar precej zahtevnih gradbenih projektov, pa nismo sprejemali nobenega posebnega zakona in ustanavljali kakšne posebne projektne družbe, je dejal.

Na dvome nekaterih opozicijskih poslancev glede vstopa zalednih držav v projekt, pa je delno odgovoril predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz. Kot je poudaril, ne predstavlja interesov Madžarske, je pa kot predstavnik narodne skupnosti vpleten v bilateralne odnose.

Pojasnil je, da se je pozanimal, kaj si od sodelovanja pri projektu obeta Madžarska in naštel, da sosednja država noče nobenega takšnega sodelovanja, ki je v nasprotju z nacionalnim interesom Slovenije. Prav tako ne želijo nikakršnega deleža v Luki Koper. Želi si sodelovanja madžarskih podjetij pri gradnji vendar ne avtomatsko ampak po načelu zdrave konkurenčnosti, seveda pa pričakuje tudi dolgoročnost koriščenja luške infrastrukture, je dejal Göncz.

Poleg ZL so sicer dopolnilo vložili tudi v SDS, kjer so predlagali, da se določbe zakona prenehajo uporabljati, če podjetje 2TDK ne uspe pridobiti evropskih sredstev za projekt.