S povečanim prihodom turistov se sorazmerno povečujeta tudi količina odpadkov in poraba vode, so ugotavljali udeleženci današnjega strokovnega omizja, ki ga je pripravila portoroška Turistica. To predstavlja izziv tako za turistične delavce kot komunalna podjetja in vodovode, ukrepi pa gredo v prvi vrsti v smer osveščanja ljudi.
PROBLEMATIČEN PRITISK TURIZMA: Rižana ne zagotavlja niti tretjine potreb po vodi
Piran
Turistica kot edina fakulteta v Sloveniji premore katedro za trajnostni razvoj destinacij, zato so želeli s posvetom odgovoriti na vprašanje, kaj trend naraščanja števila turistov konkretno prinaša, je pojasnil predavatelj Emil Juvan. Dekan fakultete Janez Mekinc pa je opozoril, da je pritisk turizma problematičen, ko pade kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev.
Udeleženci posveta so predstavili podobne izkušnje in izsledke. "Skladno s številom turistov narašča tako količina mešanih kot ločeno zbranih odpadkov," je povzela Jožica Peljhan iz komunalnega podjetja Infrastruktura Bled.
'Zero waste hoteli' in pitje vode iz pipe
Na Bledu imajo namreč odvisno od sezone od pet- pa tja do 25-krat več turistov kot prebivalcev, kar predstavlja veliko obremenitev za okolje. Tako se poraba vode v sezoni poveča za 50 odstotkov, a k sreči je voda kakovostna in v zadostnih količinah, je pojasnila Peljhanova.
Se pa količina odpadkov v času turistične sezone poveča za dva- do trikrat. Gospodinjstva na Bledu ustvarijo samo 41 odstotkov vseh mešanih komunalnih odpadkov, povečuje pa se skupna količina vseh odpadkov. Lani so jih tako zbrali za 81 ton, je še navedla.
Poleg osveščanja turistov glede ločevanja odpadkov se premika tudi med hotelirji, saj so nekateri stopili na pot t.i. zero waste hotelov. Osveščanje se usmerja v promocijo pitja vode iz pipe, uporabe eko točk, ločenega zbiranja bioloških odpadkov po lokalih, vse s ciljem povečanja količine ločeno zbranih odpadkov, je še navedla Peljhanova.
Rižanski vodovod ne more zagotoviti dovolj vode
Podobne težave ima tudi najbolj turistična občina Piran, kjer so lani našteli 1,65 milijona nočitev. V juliju in avgustu imajo tako v povprečju 8500 oseb na kvadratni kilometer, kar ne zajema dnevnih gostov, je opozorila Sandra Martinčič Loboda iz Okolja Piran.
Naraščanju gostov sledijo večje količine odpadkov in odpadnih voda ter večja poraba pitne vode. Da bi se temu prilagodili, v piranskem komunalnem podjetju prilagajajo urnike zbiranja odpadkov, med sezono dodatno zaposlujejo, pripravili so tudi slikovna navodila o pravilih obnašanja v mestu, je naštela Loboda. Kljub temu se po njenih besedah soočajo s problemi, kot so prometni zamaški in posledične zamude pri izvajanju javne komunalne službe.
V slovenski Istri kakovost pitne vode ni problematična, bolj vprašljivo pa je zagotavljanje zadostnih količin, je opozorila Sara Milenkovski iz Rižanskega vodovoda. Na razpolago imajo samo izvir Rižane, kjer pa količina vode niha glede na letni čas. Zgovoren je podatek, da pozimi dnevna poraba vode v sistemu znaša med 18.000 in 20.000 kubičnimi metri, poleti pa naraste tudi na 33.000 do 35.000 kubičnih metrov na dan.
Kdaj naprava za razsoljevanje morske vode?
"Poleti Rižana ne zagotavlja niti tretjine potrebnih količin," je opozorila Milenkovska. Ker na izdatnost svojega vodnega vira ne morejo vplivati, to pomeni, da poleti dobivajo vodo od sosednjih vodovodov, Kraškega vodovoda in Istrskega vodovoda na Hrvaškem. V Rižanskem vodovodu imajo sicer v načrtu izgradnjo naprave za razsoljevanje morske vode, velik poudarek pa dajejo zlasti osveščanju o varčni rabi vode.
Seveda, če folk v dimenziji ozkega tunela razmišlja o Rižanskem, pa o Istrskem, pa o kraškem vodovodu, potem moram po istrijansko modro ugotoviti: saj bi se pogovarjal s kom, pa nimam nikogar.