"Gre za trend, ki smo mu priča v vsej Evropi in sovpada z dogodki, kot je na primer na Madžarskem, kjer predsednik ukinja eminentno univerzo. V Moskvi so eno od elitnih univerz že ukinili. Gre za to, da je na pohodu obči populizem, desničarski politični spekter, ki ne trpi ugovarjanja in drugačnega mnenja, kar sovpada s širšo družbeno situacijo," opozarja Mateja Sedmak, vodja inštituta za družboslovne študije pri ZRS Koper.

Jim bo država namenila odstotek BDP?

S shodom, ki je potekal v okviru globalnega pohoda za znanost March for Science, so zahtevali avtonomijo raziskovalnega dela in znanosti ter transparentno in stabilno financiranje raziskovalnega dela.

V okviru tega do leta 2020 pričakujejo postopni dvig proračunskih sredstev na odstotek bruto domačega proizvoda. Namesto postopnega prehoda na institucionalno financiranje, ki ga predvidevajo aktualna izhodišča resornega ministrstva, je treba po njihovem mnenju nemudoma zagotoviti reden, predvidljiv in transparenten način stabilnega financiranja. Prav tako po navedbah raziskovalcev potrebujemo resno zakonodajo, ki ne bo le regulirala, temveč predvsem omogočala, podpirala in spodbujala raziskovalno in inovacijsko dejavnost.

Koprski ZRS prejme okoli deset odstotkov sredstev iz javnega proračuna oziroma od ustanovitelja, vse ostalo morajo dobiti na trgu pri naročnikih oziroma s prijavami na evropske in nacionalne razpise, ki pa so zelo redko financirani v celoti. "Če že dobiš projekt in zanj potrebuješ 100 tisočakov, to pomeni, da z razpisom dobiš 80 tisočakov, 20 pa jih moraš dobiti drugje, pri podjetju na primer," pojasnjuje Boštjan Šimunič, predstojnik inštituta za kineziološke raziskave pri ZRS Koper.

"Smo javna uprava, a to je le navidezna varnost. Če ni projekta, te nima delodajalec od kod plačati. Seveda to vpliva na kvaliteto in resnost izbire. Tako rekoč si kot prostitutka. Ne le, da je znanost podhranjena, problem je tudi financiranje, ki ni sistemsko rešeno. Vsake toliko pride do razpisa, na katerega se prijaviš. Malo projektov je odobrenih in tako živiš od projekt do projekta. Tudi če ga dobiš, je to prekarno delo. Če ne dobiš projekta, si brez službe," razlaga Sedmakova.

Znanstvena skupnost je sicer na vlado, državni zbor in državni svet že 6. aprila naslovila odprto pismo s svojimi zahtevami za ureditev razmer. Kot še opozarja Šimunič, se njihova osnovna dejavnost spreminja v aplikativno raziskovanje, ko se dela za naročnike, ki si seveda želijo določen rezultat. Ustanoviteljska sredstva so prvotno znašala okoli pol milijona evrov, v zadnjih letih so se začela zmanjševati in so prišla na 250.000 evrov. Posledično se je na koprskem ZRS zmanjšalo število mladih raziskovalcev s 27 na današnjih osem.

"Ker moraš tekmovati za sredstva, da preživiš, nimaš časa delati vsebine projektov. Nimaš časa v miru sesti v laboratorij in poiskati odgovor na znanstveno vprašanje, ki si ga zastavil. Tako se dogaja, da trije ali štirje ljudje delajo na petih projektih," še pravi Šimunič. Še najbolj pogreša avtonomijo raziskovalca, da ima le ta možnost sam odločati o vsebini, ki jo bo prijavil na razpis in sam izbrati ekipo, s katero bo delal. To pa lahko raziskovalci dobijo le s spremembo zakonodaje.

Naslednji problem so tudi prekarne zaposlitve mladih raziskovalcev. "Namenjeno jim je ogromno razpisov, pa ne veš, ali so kazen ali nagrada. Če dobiš sredstva za projekt, moraš opustiti drugo, na primer pedagoško delo, in se posvetiti projektu, ki traja dve ali tri leta. Kdo ti garantira, da boš dobil pedagoško delo nazaj po koncu projekta?" sprašuje Šimunič.

Včerajšnjega shoda se je udeležil tudi predsednik DZ Milan Brglez. Shod je kot znanstvenica podprla tudi pristojna ministrica Maja Makovec Brenčič. Kot so sporočili z ministrstva za izobraževanje, je bilo leta 2011 iz državnega proračuna za raziskave in razvoj šlo 0,76 odstotka BDP, leta 2015 pa 0,44 odstotka. Po letu 2015 so sredstva prvič začela postopno naraščati, poleg tega se povečujejo tudi sredstva za visokošolsko dejavnost, letos jih je na voljo približno 100 milijonov evrov.