Kot je danes objavila Banka Slovenije, je bruto dohodek bank znašal 1,13 milijarde evrov, kar je 2,6 odstotka manj kot predlani. Znižanje je po navedbah centralne banke posledica zmanjšanega obsega poslovanja in nižjih obrestnih mer.

Vendar so banke zaradi primerjalno nižjih stroškov oslabitev in rezervacij leto zaključile z bistveno višjim dobičkom. Neto oslabitve in rezervacije, ki so se decembra glede na november skoraj podvojile, so v celotnem letu znašale 85,1 milijona evrov, kar je 73 odstotkov manj kot leta 2015.

Čiste obresti so lani znašale 670 milijonov evrov, s čimer so bile za okoli 10 odstotkov nižje kot predlani. Neobrestni prihodki so porasli za okoli 11 odstotkov na 458 milijonov evrov.

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je decembra povečala za 398 milijonov na 37 milijard evrov. Zaradi tega porasta se je krčenje bilančne vsote v letu 2016 zmanjšalo na samo še 0,9 odstotka. Na naložbeni strani so se močno povečala posojila nebančnemu sektorju, na strani financiranja pa vloge nebančnega sektorja in obveznosti do Evrosistema.

Posojila nebančnemu sektorju so bila decembra višja za 830 milijonov evrov, kar je privedlo do obrata v medletni dinamiki, ki je po dolgem času postala pozitivna, navaja centralna banka.

"Povečanje posojil je bilo decembra prisotno pri vseh sektorjih, z izjemo sektorja tujcev. Pri posojilih državi, ki je zapadlost obveznice DUTB delno poplačala s posojili pri petih bankah, gre za enkraten učinek na kreditno rast, medtem ko pri nefinančnih podjetjih še ni mogoče zagotovo oceniti, ali je v kreditni dinamiki prišlo do trajnega izboljšanja," so zapisali.

Posojila podjetjem so bila z decembrskim prirastom v višini slabih 400 milijonov evrov za en odstotek nižja kot leto prej. Trend rasti posojil gospodinjstvom se je krepil skozi celotno leto 2016 in je po podatkih iz bilanc bank že drugo leto zapored višji kot obseg posojil podjetjem.

Obseg posojil gospodinjstvom je bil decembra medletno višji za 4,6 odstotka, predvsem zaradi stabilne rasti stanovanjskih posojil in pospešene rasti potrošniških posojil. Slednja so v zadnji četrtini leta s 7,3-odstotno rastjo že prehitela rast stanovanjskih posojil.

Vloge nebančnega sektorja, še zlasti vloge gospodinjstev, so v letu 2016 še okrepile svojo vlogo najpomembnejšega vira financiranja. Lani so se povečale za 6,7 odstotka oz. za 1,036 milijarde evrov, kar je največ po letu 2008. Porast vlog je bil vpoglednega značaja, pri čemer so se zaradi izredno nizkih depozitnih obrestnih mer zmanjšale tako kratkoročne kot dolgoročne vloge. Obseg vpoglednih vlog je konec leta 2016 predstavljal 65 odstotkov vseh vlog gospodinjstev.

Na področju likvidnosti bančnega sistema v začetku 2017 ni bistvenih sprememb in ta ostaja ugodna, še ugotavlja Banka Slovenija.