Posebej prvi šolski dan je po besedah psihologinje na Gimnaziji Vič Majde Jus Ašič v spominih mnogih ljudi zapisan kot nepozaben dan, poln pričakovanja in veselja, včasih pa tudi skrbi, zato je pomembno, da mu posvetimo pozornost.

Najpomembnejša naloga staršev po njenem je, da svojega prvošolca naučijo varne poti v šolo in domov. Za prvošolčka je namreč pomembno, da bo pridobil občutek samostojnosti, pomembnosti in kompetentnosti. To pomeni, da bo šolo sprejemal kot prostor, kjer lahko pridobi novo znanje, spretnosti in izkušnje, s katerimi bo lahko samostojnejši, pravi.

Postaviti je treba pravila

Pomembno je tudi, da starši otroku predstavijo šolske dejavnosti in povedo, kaj lahko naredi, če potrebuje odgovore na svoja vprašanja ali pomoč. Treba se je dogovoriti tudi za nova pravila doma, "ki bodo otroku omogočila, da bo postopoma sam prevzel odgovornost za svoje naloge, stvari, ki jih je treba prinesti v šolo in naloge, ki jih je treba opraviti doma", pravi psihologinja.

Če je prvošolčka pred prvim šolskim dnem strah, Jus Ašičeva svetuje, naj se starši z njim pogovorijo, da jim opiše svoje strahove in tako skupaj odpravijo tesnobo. Ponavadi tako pomaga že pogovor. Če ta ni uspešen, pa lahko starši za pomoč prosijo strokovnjaka, posebej če bi strah prerasel v težave s spanjem in se razširil na bolečine v trebuhu in povišanje telesne temperature.

Otroci komaj čakajo šolo

Po njenih izkušnjah prvošolčki sicer komaj čakajo, da bodo tako veliki, da bodo lahko šli v šolo in postali samostojni. Poudarja še, da je pomembno, da otroku naslikamo svetlo prihodnost in predstavimo samostojnost kot nekaj dobrega, ne pa kot obdobje, ko bo moral samo delati in se učiti.

Določene priprave so po mnenju psihologinje potrebne tudi ob prehodu z razrednega na predmetni pouk. "Zaradi razlik med razredno in predmetno stopnjo je pomembno, da svojega otroka seznanimo z načinom pouka na višji stopnji, s prevzemanjem bolj aktivne vloge učenca in mu pomagamo na poti k samostojnemu učenju. Pomagali mu bomo, če ga naučimo pravil komuniciranja, upoštevanja drugih ter načinov, kako lahko poiščemo podporo pri sošolcih, vrstnikih in učiteljih," pravi. Dodaja še, da je to pravo obdobje, da "utrdimo otrokove delovne in učne navade".

Težaven tudi prehod iz OŠ na SŠ

Pomoč staršev pa je potrebna tudi ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Veliko osnovnošolcev se namreč ob prehodu na srednjo šolo počuti nemočne, ker se sistem na srednji šoli pomembno razlikuje od osnovnošolskega. Zato lahko po besedah psihologinje prihodnjim srednješolcem pomagamo tako, "da se o vseh teh spremembah pogovorimo, na novo postavimo pravila, jim določimo nove odgovornosti in jim dovolimo malo več svobode in samostojnosti".

Pomembno po njenih besedah je tudi, da bodoči srednješolci vedo, da se morajo potruditi, da pa ni potrebno, da so dosežki vedno najboljši: "Sami sebi dolgujejo skrbno in odgovorno opravljanje obveznosti in tako kmalu dosežejo tudi dobre rezultate. Seveda pa so starši še vedno tisti, ki naj bodo na voljo za sprehod, pogovor, pohvalo, spodbudo ..."

Srednješolcem sicer pomagajo tudi na samih srednjih šolah. Na Gimnaziji Vič, kjer dela Jus Ašičeva, jim prvi dan predstavijo dejavnosti, sami pa lahko predstavijo svoja močna področja, hobije in spoznajo interese sošolcev. Za vse srednješolce prvih letnikov imajo v prvih štirinajstih dnevih pouka tudi spoznavni tabor.