V Splošni bolnišnici Izola (SBI) zaradi pomanjkanja urologov do predvidoma 3. maja ne bodo mogli zagotavljati urgentnih obravnav uroloških pacientov, poročajo današnje Finance. Direktor SBI Radivoj Nardin je sicer zatrdil, da ne kršijo pogodbe z zdravstveno zavarovalnico, kot razlog za nastalo situacijo pa je navedel premalo zaposlenih urologov.
POMANJKANJE KADRA: V izolski bolnišnici ukinjeni urgentni urološki pregledi
Izola
Strokovni direktor SBI Felice Žiža je po informacijah časnika v torek zaposlenim v bolnišnici in tudi vsem zdravstvenim domovom v obalno-kraški regiji poslal dopis, da zaradi pomanjkanja urologov "ponovno ne moremo zagotavljati urgentnih obravnav uroloških pacientov, kar pomeni, da je do predvidoma srede, 3. maja 2017, 24-urna pripravljenost specialista urologa ponovno ukinjena (torej urgentnih pregledov ne moremo opravljati niti v rednem delovnem času)". Zdravniki naj zato urološke paciente napotijo v ostale najbližje zdravstvene ustanove, torej v Ljubljano in Novo Gorico, še izhaja iz dopisa, ki ga navaja časnik.
Direktor SBI Radivoj Nardin je glede zapletov v primeru urologije za Finance zatrdil, da ne kršijo pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ter da se kaj takega doslej v njegovem mandatu še ni zgodilo.
Premalo zaposlenih urologov
Kot je še pojasnil Nardin, v trenutni situaciji ne morejo zagotavljati varne urgentne obravnave uroloških pacientov. To pa se po njegovih besedah dogaja "zaradi premalo zaposlenih urologov". Zaposlena imajo dva urologa, enega za poln delovni čas, drugega le za 20 odstotkov, pogodbeno pa zanje delata še dva.
Na direkciji ZZZS primera za Finance niso komentirali, jim je pa direktorica območne enote Koper Damjana Jelačin Ivanovič pojasnila, da pozna težavo s premajhnim številom urologov v tej bolnišnici, kjer je umor urologa avgusta lani še poslabšal dostopnost pacientov do storitev. Kot je še povedala, bolnišnica kljub številnim ponovitvam razpisov za novo zaposlitev urologa pri tem ni bila uspešna.
Ni pravne podlage, da bi ZZZS zmanjšal plačilo SBI
Jelačin Ivanovičeva je navedla še, da ni pravne podlage za to, da bi ZZZS zmanjšal plačilo SBI, ker ta predvidoma dobra dva tedna ne bo izvajala niti 24-urne pripravljenosti niti ne bo v rednem delovnem času sprejemala nujnih urgentnih uroloških bolnikov: "Po veljavnem obračunskem modelu z bolnišnicami nimamo posebej dogovorjene pripravljenosti in zanjo tudi nimamo izdelane ločene kalkulacije."
Jelačin Ivanovičeva je ob tem za časnik dodala, da je izolska bolnišnica lani v urologiji izpolnila program. ZZZS ima s SBI v pogodbi dogovorjen ambulantni program v obsegu 1,49 tima urologije, lani pa je bolnišnica iz tega naslova - za program in za ločeno zaračunljiv material - dobila od ZZZS 283.000 evrov. Poleg tega imajo v pogodbi določen še program akutne bolnišnične obravnave, del tega je tudi urologija, a pripravljenost v urologiji v pogodbi ni posebej dogovorjena niti ni posebej količinsko in vrednostno opredeljena, ampak je to zajeto v celotni akutni obravnavi bolnišnice, za kar je ZZZS lani plačal SBI 19,7 milijona evrov.
SBI o preusmerjanju ni obvestila ZZZS
Na ZZZS pa so za STA navedli, da ne drži informacija, da ni pravne podlage za zmanjšanje plačil bolnišnici v tovrstnem primeru. "ZZZS plača le izvedene zdravstvene storitve, ali drugače povedano, ZZZS zmanjša plačilo bolnišnici, tako da ne plača neizvedenih ambulantnih ali akutnih bolnišničnih obravnav, če na primer ne more zagotoviti obravnave urgentnih uroloških bolnikov," je pojasnil vodja sektorja za informiranje in odnose z javnostmi Damjan Kos.
SBI o preusmerjanju urgentnih bolnikov v druge bolnišnice ni obvestila ZZZS. To jih je, kot je zapisal Kos, neprijetno presenetilo "glede na dejstvo, da je takšno preusmerjanje v nasprotju s pogodbenimi obveznostmi izolske bolnišnice in da je bilo izvedeno brez vednosti ZZZS".
Na ZZZS sicer menijo, da je treba v tej situaciji za bolnike nujno poiskati rešitev in jih usmeriti k izvajalcem, ki program lahko zagotovijo, vključno z začasnim prenosom programa in sredstev na drugo bolnišnico. To je po njihovem prepričanju možno zagotoviti tudi prek splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, ki še ni dokončno sprejet in je v procesu obravnave na ministrstvu za zdravje. "Glede na to, da je za mrežo na sekundarni ravni pristojno in odgovorno ministrstvo za zdravje in je država tudi ustanoviteljica javnih bolnišnic, bi morali v reševanje nastale situacije nujno vključiti tudi ministrstvo za zdravje," je dodal.
Bila sem pa v porodnišnici, če je pomembno.
Pred 3 leti nisem dobila za jest, oblečt in spat nič več (niti nič boljše), pa niso še imeli dobička.
Se strinjam z Rikom. Žal iz prve roke, ne iz govoric.