DZ je zakon skupaj z drugimi proračunskimi dokumenti sprejel 18. novembra, državni svet pa je 25. novembra nanj vložil odložilni veto. Državni svetniki so s tem pritrdili opozorilom občinskih združenj, da v zakonu določena višina povprečnine v višini 522 evrov ne zadošča za izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga zakonodaja. V združenjih so namreč vztrajali, da bi jo morali določiti pri 536 evrih, kar naj bi zagotavljalo minimalno vzdržnost financiranja občin.

Vlada je sicer v predlog zakona zapisala povprečnino v višini 519 evrov na prebivalca, člani matičnega parlamentarnega odbora pa so nato v postopku obravnave v DZ ta znesek zvišali na 522 evrov. Pri tej številki je v pogajanjih z združenji občin vztrajala tudi vlada, ki je na koncu nekoliko popustila, v zadnji ponudbi pa pristala na 525 evrov povprečnine. A so ta predlog predstavniki občin zavrnili.

V zakonu ostala zapisana višina povprečnine 522 evrov

Tako je v zakonu ostala zapisana višina povprečnine 522 evrov, čeprav je bilo k zakonu vloženih nekaj dopolnil, ki so sledila želji občin. A jih je večina poslancev ob odločanju o zakonu zavrnila, saj je sledila mnenju vlade, da povprečnina v višini 522 evrov zadošča za pokritje vseh nujnih potreb občin.

Da je zakon o izvrševanju proračunov ustrezen, je pred današnjo sejo DZ sklenil že odbor za finance in monetarno politiko. Tedaj so bili opozicijski poslanci kritični do vladnega odnosa do občin, koalicijski pa so pozvali k nadaljevanju pogajanj med vlado in občinami.