Žeparji in tatvine v Sloveniji niso velik problem. "Področje drznih tatvin še zdaleč ni velika problematika, saj Slovenija ni žeparski raj," je pojasnil kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana Matija Breznik na novinarski konferenci policije in Turizma Ljubljana.

Tovrstne tatvine so sicer najpogostejše v Ljubljani, Postojnski jami, Bledu ter v obalnih mestih. Tatovi najpogosteje izmaknejo denarnice, iz njih nato poberejo denar in kartice, denarnico pa odvržejo. Žeparji kradejo predvsem iz torbic, nahrbtnikov in zunanjih žepov.

Kako delujejo? 

V preteklosti so zmikavti delovali samostojno, danes pa gre za organizirane skupine, je povedal Breznik. V skupinah je do pet tatov, ki imajo natančno dodelane vloge. Med njimi je sicer več žensk. Storilci so predvsem tujci, iz Romunije, Bolgarije in območja nekdanje Jugoslavije. Podatki Europola pa kažejo, da storilci med državami krožijo.

Žeparji se pred tatvino pridružijo skupini, predvsem v okolici znamenitosti. Nato s predmetom, kot so dežnik, zemljevid, torbica ali ruta, prekrijejo žep ali nahrbtnik. Ukradene predmete takoj predajo naslednjemu storilcu. Žrtve okradejo, ko so žrtve v gibanju. "Velikokrat oškodovanci teh dejanj ne prijavijo, ker mislijo, da so predmet sami izgubili," je dodal.

Najbolje se zaščitimo sami 

"Pozorni moramo biti na svojo lastnino. Denar in vrednejše predmete moramo prenašati v notranjih žepih, večjo količino denarja pa shranimo na več mest. Zadrge naj bodo zaprte, pri gibanju v skupini nosimo nahrbtnik spredaj, tudi torbice naj bodo pod nadzorom. Posebno pozornost pa je treba nameniti osebam, ki niso del naše skupine," je naštel komandir Policijske postaje Bled Boštjan Lenček.

Pri nas pa se ne pojavljajo tatvine, pri katerih bi žeparji torbico ali nahrbtnik prerezali. Žeparji kradejo iz torb, ki se lahko odprejo, ali iz tistih, ki so že odpete. "Storilce premamijo nezaprte zadrge in pretirano razkazovanje predmetov," je pojasnil Breznik.