Forma viva v Portorožu poteka vse od leta 1961. Simpozij je bil tedaj eden prvih tovrstnih dogodkov v svetovnem merilu, posebnost pa so bile štiri različne lokacije - poleg Portoroža še Kostanjevica na Krki, Ravne na Koroškem in Maribor -, na katerih so umetniki ustvarjali iz štirih različnih materialov, ki so bili vpeti v lokalno okolje, je za STA spomnila likovna kritičarka in muzejska svetnica v Obalnih galerijah Piran Majda Božeglav Japelj.

"Gre za mednarodni simpozij kiparjev, ki so že od vsega začetka videli izjemno priložnost ustvarjanja na prostem in v velikih dimenzijah, kajti kiparji nimajo velikokrat priložnosti ustvarjati v velikih dimenzijah," je opozorila.

Prireditev so z zanimanjem spremljali tudi v svetu in v teh desetletjih se je v Portorožu zvrstilo veliko število kiparjev z vsega sveta, zanimanje zanj pa ostaja še danes, ocenjuje likovna kritičarka.

O tem priča že dejstvo, da je na razpis za letošnji simpozij prispelo 14 prijav iz Slovenije, Italije, Nemčije, Indije in Makedonije. Izbrani so bili Sašo Sazdovski iz Makedonije, Slovenec Boštjan Kavčič in Cagdas Sariiz iz Turčije, ki je vskočil po tem, ko se je italijanska kiparka Francesca Bernardini zaradi bolezni v družini morala odpovedati srečanju.

Forma viva se je od omenjenih štirih lokacij nepretrgoma ohranila samo v Portorožu, v zadnjih letih pa so simpozij obnovili tudi v Kostanjevici na Krki, kjer umetniki ustvarjajo z lesom. Prvič po več desetletjih pa je bila žirija za oba simpozija spet skupna.

Portoroški simpozij je sicer tokrat zaznamoval neljubi dogodek, saj so neznanci prejšnji teden iz zabojnika na delovišču odnesli tri kovčke z orodjem in pripomočki umetnikov ter stroje v lasti vodje delovišča in Obalnih galerij. Škode je bilo za okoli 12.000 evrov.

Rezultati mesec dni trajajočega simpozija bodo ostali v lokalnem okolju. Snovanje skulptur za oblikovanje parka na seškem polotoku sicer ni več mogoče, saj je število plastik preseglo zmogljivosti razpoložljivega prostora, zato pa sta piranska občina in Obalne Galerije Piran za namene aktualnega simpozija izbrale tri lokacije v Portorožu in Luciji. Kot je pojasnila Majda Božeglav Japelj, bosta dve skulpturi s simpozija že prihodnjih teden nameščeni na lokaciji v Luciji.

Tako za Kavčiča kot Sazdovskega to ni prva izkušnja s tovrstnimi simpoziji, sta pa oba prvič na portoroški Forma vivi.

Vsak simpozij predstavlja neponovljivo izkušnjo in je odvisen od ljudi, ki se na njem srečajo, je za STA opisal Kavčič. Prostor portoroškega simpozija je sicer po njegovem mnenju "idealen za obdelavo kamna", tudi izbira termina se mu zdi primerna.

Odnos do kamna goji že več let in v tem času je z osvojitvijo tehnike prišel do točke, ko se s kamnom poigrava in v tem uživa. Obenem pa je opozoril, da je pri delu s kamnom "ključnega pomena, da imaš dobro izdelan koncept, kaj boš delal, in samo metodologijo dela". Če je kipar pri delu s kamnom pregrob, lahko ta poči, in tedaj ni poti nazaj, je navedel Kavčič.

Za letošnji simpozij je ustvaril skulpturo Organizem št. 47. Gre za nadgradnjo sloga in likovne govorice, ki jo je Kavčič začel že leta 2002, kamen pa zanj predstavlja nosilec spomina. "Ob delu čutim in doživljam zanimive zgodbe, občutenja, in gojim tudi spoštljiv odnos do njega," je še dodal Kavčič.

Sazdovski je za portoroški simpozij izvedel od svojega profesorja in zdaj o njem govori izključno pozitivno: "Organizacija je odlična, tudi kamen, istrski kanfanar, mi je všeč." V Portorožu je doživel tudi enkratno druženje, ob tem pa je izpostavil tudi zahtevnost dela s tako velikimi kamnitimi bloki in posledično pomen timskega dela. Za Formo vivo je izklesal skulpturo z naslovom Spoj, ki predstavlja spoj različnih energij, dopušča pa tudi številne različne interpretacije.