Obala: divja odlagališča rastejo kot gobe po dežju

Po prvi akciji Očistimo Slovenijo leta 2010 se je nezakonito odlaganje odpadkov nekoliko zmanjšalo, v zadnjem času pa je ponovno v porastu, je nedavno opozoril vodja koprske izpostave Zavoda za gozdove Mladen Prebevšek.

Prebevšek meni, da kupi odpadkov na že saniranih odlagališčih jezijo in ustvarjajo občutek apatije pri prostovoljcih, ki so v akciji letos in pred dvema letoma pomagali odstranjevati odpadke. Trajno rešitev lahko pomeni učinkovit inšpekcijski nadzor, a kaj, ko se sankcij okoljske inšpekcije kršitelji na Obali očitno ne bojijo. Mestna občina Koper sicer vsako leto nameni za sanacijo divjih odlagališč okoli 50.000 evrov.

Za potrebe inšpekcijskih pregledov se uporablja register divjih odlagališč društva Ekologi brez meja, ki ga uporabljajo tudi na okoljskem in kmetijskem ministrstvu. Ta samo v koprski občini beleži čez 300 divjih odlagališč, očiščen jih je manjši del.

Koprski občinski inšpektorat v okviru finančnih zmožnosti vsako leto izdela prioriteto sanacij divjih odlagališč. Prednostno se sanirajo tista divja odlagališča, na katerih se odlagajo nevarni odpadki, v nadaljevanju pa  odlagališča, na katerih se lahko kasneje s postavitvijo fizičnih ovir (prekop, postavitev signalnih količkov) prepreči nadaljnje odlaganje komunalnih odpadkov.

Globe za nepravilno odlaganje odpadkov se kaznujejo z denarnimi kaznimi, ki gredo od 250 do 1251 evrov.

Mestna občina Koper uspešno deluje tudi na pridobivanju evropskih sredstev. Ravno v tem času poteka projekt DIVA – Sanacija divjih odlagališč in ozaveščanje prebivalcev o njihovi škodljivosti, ki je bil odobren v okviru Operativnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Tako bodo v okviru projekta v letošnjem letu sanirali šest divjih odlagališč.

Tudi kurjenje in kampiranje sankcionirajo

Član okoljske organizacije AAG Franc Malečkar meni, da divja odlagališča predstavlajo potencialno nevarnost zaradi izcejanja strupenih snovi v vodne tokove, podtalnico ali v morje, s čimer vstopajo v prehranjevalno verigo človeka.

Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Mestne občine Koper ureja kurjenje v naravnem in bivalnem okolju. Tako je v strnjenih delih bivalnega okolja kurjenje na prostem z odprtim ognjem prepovedano; v naravnem okolju je dovoljeno kurjenje z odprtim ognjem med 8. in 18. uro, razen v primeru, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, takrat je vsakršno kurjenje prepovedano. Predvidene globe za pravne osebe ali posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti v primeru kurjenja na prostem z odprtim ognjem v strnjenih delih bivalnega okolja, kurjenje v naravnem okolju z odprtim ognjem v času, ko kurjenje ni dovoljeno, kurjenje v naravnem okolju v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja ali kurjenje v naravnem okolju z odprtim ognjem, brez da bi kurjenje predhodno priglasil na pristojni gasilski organizaciji, znaša 2086,46 evrov za odgovorno osebo, za pravne osebe pa 417,29 evrov. Globa za posameznika v omenjenih primerih znaša 41,72 evrov.

Občinsko redarstvo predvsem v času turistične sezone skupaj s policisti Policijske postaje Koper izvaja nadzor nad nepravilnim kampiranjem na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika. V lanskem letu je redarstvo izreklo 6 glob za tovrstne kršitelje ter pribl. 30 opozoril, v letošnjem pa 2 globi in 25 opozoril. Globa za tak prekršek znaša 83 evrov. Največ kršiteljev je na območju Malega rtiča v Ankaranu.

Deli novico:

zoltan |  02 .10. 2012 ob  14: 43
Kaj imajo skupnega divja odlagališča, kurjenje in kampiranje na prostem? Zanič članek.