Vijolične vinjete bodo v uporabi le še do 31. januarja 2015

V Sloveniji vinjete uporabljamo v skladu z zakonom o cestah od 1. julija 2008. Izbor barve vsakoletne vinjete je določen po vnaprej določenem sistemu, "na podlagi barvnega kroga, s katerim smo zaokrožili osem-barvni ciklus", pravijo na Darsu.

Ob tej priložnosti v upravljavcu avtocest vse uporabnike pozivajo, naj vinjete kupujejo na uradnih prodajnih mestih. Teh je v Sloveniji 1631, v tujini pa 1027. Voznikom sporočajo tudi, naj shranijo spodnji del vinjete (kupon oziroma odrezek) ter račun.

Veljavne le pravilno nameščene vinjete

Vinjeta je veljavna le takrat, ko je pred uporabo ceste pravilno nameščena na vozilu. Po odstranitvi zaščitne folije morajo vozniki vinjeto nepoškodovano namestiti na notranjo stran vetrobranskega stekla, in sicer tako, da je jasno vidna od zunaj. Nalepke ne smejo namestiti na mesto, kjer je vetrobransko steklo zatemnjeno, ali na stransko okno vozila. Pri lepljenju vinjete ni dovoljeno uporabljati drugih lepil, posebnih folij, lepilnih trakov in podobno.

"Preden nalepite vinjeto, obvezno preverite ali je preluknjana na pravi datum," poudarjajo na Darsu. V nasprotnem primeru lahko namreč le nenalepljeno vinjeto reklamirate pri prodajalcu.

Pozorni morajo biti predvsem vozniki kombiniranih vozil

Še posebej morajo biti pozorni vozniki tistih vozil, ki bi lahko nad simetralo prednje osi presegala višino 1,3 metra. Takšna vozila namreč potrebujejo vinjeto 2B, vozniki pa lahko preverijo, ali je njihov model objavljen na Darsovem seznamu izmerjenih vozil, ki potrebujejo omenjeno vinjeto.

Če se vinjeta pri nameščanju na vetrobransko steklo poškoduje ali če je uporabnik na vozilo, za katerega je potrebna vinjeta 2B, nehote namestili letno vinjeto 2A ali obratno, je vinjeto mogoče reklamirati. Vendar pa je to mogoče storiti le v cestninsko-uporabniškem centru v Ljubljani. Tovrstne reklamacije oziroma premestitve veljavne vinjete je mogoče urediti v roku 30 dni od njenega nakupa.

Sprememba cestninjenja prinesla ugoden vpliv

Slovenija je vinjetni sistem cestninjenja uvedla s ciljem izboljšanja pretočnosti prometa in zmanjševanja emisij v okolje. Sprememba načina cestninjenja je v praksi dejansko imela ugoden vpliv za hitrost pretoka vozil po cestninskih cestah in s tem pozitiven vpliv na okolje, poudarjajo na Darsu.

Zastoji pred cestninskimi postajami so se kljub povečanim prometnim obremenitvam osebnih vozil namreč zmanjšali. Do njih prihaja predvsem ob poletnih prometnih konicah, ko se zaradi praznikov ali turistične sezone prometne obremenitve bistveno povečajo.

Na omrežju avtocest in hitrih cest se je precej zmanjšalo skupno število prometnih nesreč, nekoliko je upadlo tudi število mrtvih. Vse to na Darsu beležijo kljub porastu prometa osebnih vozil, in sicer za tretjino v obdobju od 2007 do 2012.