Javnofinančni primanjkljaj držav z evrom in osemindvajseterice se je glede na leto poprej znižal, medtem ko se je javni dolg v obeh območjih zvišal, navaja Eurostat. V območju evra se je javnofinančni primanjkljaj, izražen kot odstotek BDP, na letni ravni znižal s 3,6 odstotka na 2,9 odstotka, v EU pa je padel s 4,2 odstotka na 3,2 odstotka BDP.

Vladni izdatki v območju evra so v letu 2013 dosegali v povprečju 49,4 odstotka BDP, vladni prihodki pa 46,5 odstotka BDP. Glede na leto prej so se izdatki v obeh območjih znižali, prihodki pa okrepili. V lanskem letu sta dve državi - Luksemburg in Nemčija - beležili javnofinančni presežek. Pri Luksemburgu je ta znašal 0,6 odstotka, pri Nemčiji pa 0,1 odstotka BDP.

Najnižji primankljaj beležijo v Estoniji

Sicer pa so najnižje javnofinančne primanjkljaje med osemindvajseterico beležile Estonija (-0,5 odstotka BDP), Danska (-0,7 odstotka BDP) in Latvija (-0,9 odstotka BDP). Deset držav članic EU pa je beležijo javnofinančni primanjkljaj, ki je presegal mejo treh odstotkov BDP. Med njimi je prednjačila Slovenija s primanjkljajem v višini 14,6 odstotka BDP - večina je bila sicer ustvarjena na račun sanacije bank.

Slovenija je po podatkih Eurostata lani zabeležila 5,26 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja. Proračunski izdatki so dosegali 59,7 odstotka, prihodki pa 45,2 odstotka BDP. Sicer pa so najvišje javnofinančne primanjkljaje v EU poleg Slovenije beležile Grčija (-12,2 odstotka BDP), Španija (-6,8 odstotka BDP), Velika Britanija (-5,8 odstotka BDP) in Irska (-5,7 odstotka BDP).

Na drugi strani se je javni dolg držav z evrom lani glede na leto 2012 zvišal z 89 odstotkov na 90,9 odstotka BDP, medtem ko se je v celotni EU zvišal s 83,5 odstotka na 85,4 odstotka BDP. Najnižji javni dolg, izražen kot del BDP, so beležili v Estoniji (10,1 odstotka BDP), sledile pa so Bolgarija (18,3 odstotka BDP), Luksemburg (23,6 odstotka BDP), Romunija (37,9 odstotka BDP), Latvija (38,2 odstotka BDP) ter Litva (39 odstotkov BDP).