Po navedbah notranjega ministrstva vsi ukrepi temeljijo na zakonitosti, strokovnosti in taktnosti postopkov. Na ministrstvu so še poudarili, da slovenska policija pri svojem delu ne povzroča mejnih incidentov.

Zunanji minister Karl Erjavec je sicer v ponedeljek opozoril na enostranska dejanja Hrvaške v Piranskem zalivu. Kot je dejal, je bilo po odločitvi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško 29. junija 52 incidentov enostranske narave, ker gre za kršitve meje, določene na podlagi arbitražne odločbe. Takšna enostranska dejanja so po njegovem mnenju neposreden poseg v suverenost Slovenije in suverenost schengna.

Minister meni, da bi morali o enostranskih potezah Hrvaške razpravljati tako koalicija kot vlada. Koalicija naj bi sicer o tem govorila v četrtek pred začetkom redne tedenske seje vlade.

Erjavec je tudi ocenil, da bi morala Slovenija v zvezi z incidenti napisati pismo Evropski komisiji, menil pa je še, da Slovenija ne potrebuje šestmesečnega roka za implementacijo odločitve sodišča glede meje na morju, saj je bila z arbitražno odločitvijo ta prvič sploh določena.

Predsednik SD Dejan Židan je v torek poziv zunanjega ministra in predsednika DeSUS k resni razpravi o incidentih v Piranskem zalivu v vladi in koaliciji ocenil kot izrazito dobronameren, medtem ko je predsednik DZ Milan Brglez menil, da so Erjavčeve izjave "namenjene ozkim strankarskim interesom, nikakor pa ne služijo državi".

Arbitražno sodišče je presodilo, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, in sicer od ustja Dragonje oz. sredine kanala Sv. Odorika do točke 45° 30' 41,7'' severne zemljepisne širine in 13° 31' 25,7'' vzhodne zemljepisne dolžine oz. na treh četrtinah razdalje med Rtom Savudrija in piranskim Rtom Madona. Zaradi geografskih značilnosti zaliva, kjer savudrijski rt "štrli" v morje se je sodišče odločilo tudi, da prilagodi naprej mejo na morju do osimske meje z Italijo.

Sodišče je določilo tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem ter režim na tem območju.

Hrvaška pa še naprej vztraja, da sodba zanjo ni zavezujoča. Na odločitev sodišča se ni mogoče pritožiti, državi pa naj bi jo implementirali v šestih mesecih.