Klub sta v zimskem premoru zapustila Erik Janža in Dejan Mezga, drugih sprememb pa ni bilo, z izjemo Gregorja Bajde, ki sej vrnil iz Italije. Klub je ves čas ogromno vlagal v mlade fante, je za športni časnik Ekipa poudaril športni direktor Maribora Zlatko Zahovič. "Velike okrepitve so že med nami. Celar, Štor, Ogrinec, Hodžić in Uskoković so top talenti, ne le v slovenskem prostoru. Zakaj ne bi namenili priložnosti našim mladim igralcem? Mariboru bo za takšno usmeritev lahko hvaležen celoten slovenski nogomet," je prepričan Zahovič.

Kot je dodal, njihov cilj ni kupovanje zaradi kupovanja in uvajanja sprememb, pač pa delo z domačim kadrom. Po odhodu Janže naj bi praznino na levem boku zapolnil Koprčan Mitja Viler, ki ga je Zahovič izpostavil kot "domačo okrepitev", medtem ko je bil jeseni v Janževi senci.

A pravi razlog za nesodelovanje Maribora na zimski nogometni tržnici je, kot je na portalu Nogo Mania zapisal Miran Zore, pomanjkanje denarja. Trenutna igralska zasedba je za klubsko blagajno ob nekaterih "težkih" pogodbah najbolj zvenečih imen vedno težji zalogaj. Ta naj bi ob odsotnosti odmevnejših prodaj že presegal zmožnosti kluba. Za Janžo naj bi po nekaterih podatkih iztržili 750 tisoč evrov.

V klubu naj bi bili prisiljeni krčiti stroške, kot najbolj očiten primer pa se omenja nekdanjega reprezentanta Dareta Vršiča, ki se mu junija izteče pogodba z vijoličastimi. Vršič, ki je eden od nosilcev igre Maribora, utegne oditi, saj naj bi bile številke, ki mu jih klub ponuja za podaljšanje pogodbe, prenizke.

Mariborski strateg Darko Milanič. Zadnji derbi so dobili njegovi varovanci s 3:1, kako bo tokrat?

Če k temu dodamo, da bi bilo treba podaljšati tudi pogodbe Handanovića, Defendija, Rajčevića, Šulerja, Sallallicha in Novakovića, ki se ob taki situaciji lahko že ozirajo drugam, potem morda Zahoviča ne čaka ravno mirna pomlad.

Mandarić prodaja Slovence in kupuje tujce

Jutri se tako obeta negotov derbi med prenovljeno Olimpijo in skoraj nespremenjenim Mariborom. A kot opozarja Delov novinar Gorazd Nejedly, je skoraj alarmantno, kako slovenski klubi kupujejo le tujce, niso pa osredotočeni na mladi slovenski kader. Tega celo razprodajajo, tudi če še ni zrel za Evropo. Tu naj bi prednjačila prav Olimpija, zlasti odkar je vajeti kluba prevzel Milan Mandarić. V zadnjem obdobju so odšli, tako Delo, skoraj izključno slovenski igralci (Andraž Šporar, Miha Zajc, Matic Fink, Etien Velikonja, Antonio Delamea Mlinar).

Brutalna kolumna novinarja Ekipe24 proti Mandariću: Sladkost in gniloba lažnih mandarin

V Ekipi24 je novinar Andrej Miljković strnil misli v kolumni, v kateri praktično razkriva, kar smo večkrat že sami zapisali, in sicer razliko med zgodbo, ki jo prvi mož Olimpije skupaj s sodelavci prodaja že nekaj časa, in resnico. Miljković v kolumni med drugim zapiše:

"Zagotovo tudi Mandarić, kadar govori svojo posvojeno angleščino, medtem pa nam v srbščini podobno kot ogromna večina supermarketov okoli nas prodaja lažne mandarine. A če ga za to nikakor ne moremo kriviti, saj je tako kot mi žrtev simpatične jezikovne zanke, je ostareli poslovnež brez kančka dvoma kriv mnogih drugačnih prodajanj in lažnosti, s katerimi je zasul slovenski nogometni prostor in na katere mediji očitno ne smemo niti namigovati, kaj šele o njih resneje špekulirati. Če si namreč drznemo zgolj dopustiti možnost, da gospod počne karkoli napačnega, si nakopljemo njegov globok srd in ogorčeno, skrajno užaljeno ter napadalno reakcijo.

Naj se razumemo, Mandarić nikoli ni javno nastopal kot dobri mož z mandarinami, tangerinami, bomboni, medom in mlekom. V več intervjujih je priznal in poudaril poslovni značaj svojega ljubljanskega delovanja in zdelo se je, da je s tem vzpostavil edini normalen, edini logičen odnos. Kar prijetno je bilo spoznanje, da nas nima za tako zelo neumne, da bi lahko sledili majhni skupinici najbolj zaslepljenih navijačev. Dejansko bi namreč morali biti precej neumni, da bi na primeru skorajšnjega 80-letnika, k je do zdaj počel vse mogoče po vseh mogočih koncih in krajih, verjeli zgodbicam o navezanosti na Olimpijo in Ljubljano, o plemenitem poslanstvu in plemenitih ciljih.

Zdelo se je, da nam ne želi prodajati lažnih sadežev in da na drugi strani ne bomo odkrivali nikakršne tople vode z občasnim poudarjanjem poslovnega vidika. Kaj šele da bi z njim kogarkoli razjezili. Zato se nihče ni pretirano spuščal v serijske prodaje prvemu (ne najboljšemu, prvemu) ponudniku, v mahinacije s športnimi direktorji in v vse mogoče posle človeka, ki je bil športni direktor na začetku, ki je to zdaj, vmes pa je moral pompozno oditi za domnevno boljši jutri. Toda očitno je bila navidezna odsotnost Mandarićeve lažnosti v resnici ena večjih lažnosti na prvi pogled prijaznega dedka. Očitno je s svojim zaigranim nastopom vendarle pričakoval vsesplošno postavljanje spomenikov, vsesplošne hvalospeve, vsesplošno navijaško, javno in – pozor – tudi medijsko hvaležnost. Ne glede na poteze, ne glede na njihovo logičnost in smiselnost, ne glede na vse in za vsako ceno. Pa ne samo to, Mandarić je očitno celo pričakoval vsesplošno pihanje v nekakšna skupna jadra, kakršnega ni mogoče pričakovati niti od privržencev kluba, kaj šele od predstavnikov sedme sile. Morda ga je pri tem zavedla lanska pomlad, ko je bil v medijski nemilosti Maribor in ko bi kakšna uboga nepoučena para najbrž res lahko pomislila, da v tej državi obstajajo močni proljubljanski, Olimpiji izrazito naklonjeni mediji, ki so mu tako zelo pomagali.

Zelo verjetno se res zaveda, kakšne neverjetno trapaste napake je v drugi polovici lanske sezone delal tudi sam, a mu je zaradi Agima Ibraimija, Zlatka Zahovića, SMS-sporočil, incidentov Viol in posledičnega medijskega linča vseeno nekako uspelo brez lastnih zaslug postati državni prvak ter veliki junak. In tako kot so danes razsvetljeni zaslepljenci na eni strani videli sistematično medijsko napadanje Maribora, je neki zelo pomemben danes še bolj zaslepljen zaslepljenec na drugi strani očitno videl sistematično pomoč Olimpiji. Zelo se je motil, tale gospod Mandarić. To mu zagotavljam jaz in to mu (in vam) lahko zagotovi kdorkoli, ki si z menoj deli sicer ljubljanske pisarne brutalno uravnoteženega vseslovenskega medija. Zelo se je motil, in to ga danes v njegovi absurdni zablodi tako zelo moti. Je pričakoval podporo in pomoč, kot je zelo glasno namignil na svoji zadnji tiskovni konferenci? Po kakšni in kateri logiki? V zelo redkih primerih jo morda nudimo zgolj kakšni reprezentanci, le sem ter tja gremo čez meje profesionalnosti in se k čemu takemu zatečemo v službi visokega, najvišjega nacionalnega interesa. Je res živel v prepričanju, da si na tako majhnem trgu kdorkoli lahko privošči biti ljubljanski, Olimpijin medij? Morda je res spoznal kakšnega zelenega posameznika, kakšnega našega vse prej kot cenjenega kolega, ki bi si želel biti kaj takega, pa še on si tega ne more privoščiti. Mi pa si poleg tega tudi nočemo in ne želimo. In če že on postavlja pod vprašaj delovanje ljubljanskega kluba na letošnji zimski tržnici, ga seveda mi še toliko glasneje in še toliko bolj odločno. Pozor, za zdaj zgolj pod vprašaj, bodimo si na jasnem. Za zdaj zgolj dopuščamo enakovredno možnost; junaki ali bedaki, polkovniki ali pokojniki, da bosta srbsko govoreča moža lažje razumela povsem uveljavljeno in splošno sprejeto stalno besedno zvezo."

V nadaljevanju kolumne novinar še zapiše, da če Mandarić res verjame to, da peščico amaterjev, kot predstavnike slovenskih medijev menda imenuje med prijatelji, do skrajnosti podcenjuje, do skrajnosti ponižuje, do skrajnosti žali, se po njegovo zelo moti, saj naj bi živel v paničnem strahu pred tem, da se v javnosti razkrije njegova močno lažna in figurativno gnila zgodba v Olimpiji, kar naj bi kmalu vedeli vsi. Celotno kolumno si lahko preberete tu.

A navijači se za to trenutno ne menijo, pred razprodanim derbijem ogrevajo ozračje.