Hadž je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda.

Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom pred Alahom zagovarjati za svoja dejanja.

V petek se bodo zbrali na gori Arafat

Vrhunec hadža bo v petek, ko se bodo romarji zbrali na gori Arafat, kjer naj bi imel prerok Mohamed zadnjo pridigo, zaključil pa se bo dan kasneje s kurban bajramom.

Savdske oblasti bodo romarje letos skušale zaščititi pred dvema smrtonosnima virusoma, ki pustošita tudi med muslimanskimi verniki: ebolo in bližnjevzhodnim respiratornim sindromom (Mers). Zaradi epidemije ebole, ki je v Zahodni Afriki zahtevala že več kot 3000 življenj, letos v Meko ne smejo priti romarji iz Gvineje, Liberije in Sierre Leone.

Lahko pa se hadža udeležijo Nigerijci, čeprav je ta bolezen tudi v njihovi državi zahtevala osem smrtnih žrtev. Romarji so sicer morali najprej opraviti zdravniški pregled tako v domovini kot na letališču v savdski Džedi, kjer pristane največ letal z romarji.