V prvem polletju letos so pretovorili 355.513 avtomobilov, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz koprske družbe.

Koprsko pristanišče se je lani uvrstilo na tretje mesto med avtomobilskimi lukami v Sredozemlju, za Barcelono in Valencio. Omenjeni pristanišči sta tudi v letošnjem letu prav tako zabeležili rast, in sicer Barcelona za šest odstotkov, Valencia pa za 19 odstotkov.

Kot so spomnili v Kopru, je Luka v strateškem načrtu do leta 2020 avtomobile, poleg kontejnerjev, opredelila kot strateški tovor in si kot tržni cilj zadala osvojitev položaja prve avtomobilske luke v Sredozemlju s pretovorom 850.000 avtomobilov do leta 2020.

Zato načrtujejo izgradnjo dodatnih zmogljivosti za pretovor avtomobilov, in sicer novo privezno mesto za Ro-Ro ladje, železniške tire v zaledju drugega pomola in dodatne skladiščne površine. Ravno v teh dneh se zaradi velike količine avtomobilov namreč soočajo s prostorskimi težavami, ki predstavljajo eno od ovir pri pridobivanju novih poslov.

Zanimanje za pretovor avtomobilov preko koprskega pristanišča, še posebej od vzpostavitve redne ladijske linije z Daljnim vzhodom oktobra lani, sicer vztrajno raste. Avtomobile so v tem tednu tako skladiščili tudi na površinah, ki so namenjene drugim terminalom, kar dokazuje veliko prilagodljivost operativnega dela glede na trenutne potrebe.

Največ, približno 70 odstotkov, avtomobilov potuje preko Luke Koper v izvozu. Gre predvsem za avtomobile, ki so proizvedeni v Nemčiji, na Češkem in Slovaškem in so namenjeni v države vzhodnega Sredozemlja, predvsem Turčijo ter severno Afriko. V Luki Koper pretovarjajo 25 različnih znamk avtomobilov, poleg tega pa tudi razne delovne stroje, tovornjake in avtobuse.

Pred dnevi se je sicer iztekla javna razgrnitev načrtov Luke Koper za podaljšanje prvega pomola. Pri tem je Mestna občina Koper zahtevala status stranskega udeleženca v postopku. Glede na dosedanja stališča koprskega župana Borisa Popoviča pa je vendarle mogoče sklepati, da občina ni najbolj naklonjena širitvi prvega pomola. Kot je večkrat poudaril Popovič, bi bil Koper na ta način deležen največje okoljske in siceršnje obremenitve zaradi širitve pristanišča. V Kopru so zato bistveno bolj naklonjeni načrtom v zvezi s tretjim pomolom.