Luka Koper je last državljanov?

Primorska vstajniška skupščina, delovna skupina proti privatizaciji Luke Koper, je včeraj zvečer v mali dvorani Gledališča Koper organizirala okroglo mizo o problematiki lastninjenja Luke Koper in pomenu pristanišča za lokalno in širše okolje. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Majda Prijon (strokovnjakinja s področja pomorskega prometa), Matjaž Stare (delavski direktor Luke Koper), Zlatan Čok (ekonomist za pomorstvo) in Mladen Jovičić (sindikat SŽPD Luke Koper).

V zadnjih nekaj mesecih je zaupanje v parlamentarno politiko v Sloveniji postalo luksuz, ki si ga lahko privoščijo le redki privilegirani. Protesti in vstaje po številnih slovenskih mestih so sprožili nekaj zelo dragocenega – odprl se je prostor vsebinske debate in vedno več ljudi se aktivira in povezuje ter javno izraža svoja mnenja, opozarja na probleme in razpravlja o možnih alternativnih rešitvah. Tak prostor je tudi Primorska vstajniška skupščina, v okviru katere so se formirale delovne skupine, ki se ukvarjajo s posameznimi problemi, ki se tičejo življenja v lokalnem okolju, pa tudi širše.

Matjaž Stare je uvodoma dejal: "Luka Koper je pomembna že zaradi finančnega vidika, denarja, ki ga odvaja v državni proračun preko plačila za uporabo stavbnega zemljišča. Je pa tudi tak subjekt, ki povzroča razne težave in na katerem se krešejo politična kopja. Ljudje si želimo nek določen socialni standard, ki vključuje tako socialne kot zdravstvene in kulturne storitve. Kaj bi se zgodilo, če bi zaprli enega izmed teh terminalov, kot je predvidevala   lanska pobuda? Bistveno manj bi bilo plačila iz koriščenja stavbnega zemljišča, manj bi bilo pobranih davkov za socialne storitve, manj bi bilo delovnih mest. Luka nedvomno povzroča težave, vendar imamo od nje imamo koristi."

Izgradnia drugega tira naj bi po nekaterih ocenah znašala 1 milijardo evrov, vendar denarja sedaj v krizi očitno ni.

Če bi šli v privatizacijo, bi imeli po Staretovem imeli manj nadzora nad motnjami, ki jih Luka Koper povzroča v okolju. Severno atlantski transportni logistični sistem se je začel oblikovati pred 20 leti, v tem kontekstu je edina slovenska luka neposredno v stičišču morskih in kopenskih poti. "Če bo promet naraščal po morju in verjeti je, da bo, moramo resnici pogledati v oči in videti, ali smo v resnici konkurenčni, ali bomo lahko vse te količine tovorov spravili v zaledje in nato nazaj na morje. Ko bo celoten promet sprožen skozi Italijo in Hrvaško, bo potrebno sodelovanje. Koper je že umeščen na zemljevid mednarodnega transportnega sistema in zelo pomemben. Severna Evropa ima dolgotrojno tradicijo, vendar je šibka v prometnem smislu. Zato nastajajo zastoji, prometna gneča. Mi se bomo srečali s podobnimi težavami oziroma se že srečujemo, odličen primer je, recimo, drugi tir," je poudaril.

Gradili državljani, prilastila si država

Mladen Jovičič, predstavnik sindikata žerjavistov, pa je dejal: "Delavski boj je eden izmed načinov, kako se postaviti po robu pritiskom kapitala. Kapital s tem, ko pritiska na delavce in ga skuša spraviti v nek brezpraven položaj, dolgoročno škodi tudi samemu sebi. V Luki Koper se zahteva neka nenehna aktivnost. Danes lahko govorimo o temu, da bo kapital brez zaposlenih le stežka spravil določene ideje skozi. Kje so cilji, kako daleč lahko greš? Govora je o tem, da z delavskim bojem celo odganjaš naročnike. Udeležbo delavcev v organih družbe gledam pozitivn. Potrebno je najti skupne cilje, ki pa morajo biti dolgoročni. Tukaj pa so bistveni pogoji dela in višina plač.“

Je Vlada Republike Slovenije ukradla Luko državljanom?

Leta 1954 je bilo popolnoma jasno, da bo Slovenija ostala brez Trsta in tako tudi brez pristanišča, zato so začeli razmišljati o slovenskem pristanišču. Tako so sprva ustanovili agencijo za navigacijo v Severnem Jadranu, kasneje pa podjetje Pristanišče Koper. Maja 1959 je nastala Luka Koper, ki je sicer imela tuje ime, da bi bilo takrat všeč zvezni jugoslovanski politiki. Danilo Petrinja je odigral poglavitno vlogo pri gradnji pristanišča, po prvem privezu so stekla še ostala dela. Veliko je pa pomenila tudi izgradnja železnice Koper – Prešnica. Zanimivo, da so potekala takrat dela zelo hitro in udarniško, o drugem tiru pa se govori že leta in leta.

"To, da si je država prilastila delež Luke Koper, brez nobene osnove, saj jo ni ona gradila, gre dejansko za izdajo delovnega ljudstva. Slovenija se je sicer pred leti opredelila za pomorsko državo, vendar je tudi to izdala s prodajo Splošne plovbe! Če bomo dopustili še prodajo Luke Koper, potem ne bomo več pomorska država!“ je bil oster Zlatan Čok.

"Dejansko je Luka Koper že privatizirana, saj je kot delniška družba subjekt zasebnega prava, vendar ima država večinski kapital, ki ga lahko kadarkoli proda! Luka Koper ni javno podjetje," je povedala Majda Prijon. Prijonova je še razložila, da so privatna pristanišča značilna predvsem za Anglijo in izgubljajo na pomenu. Luka Koper je tudi privatno pristanišče in po sistemski ureditvi podobna angleškim. Pri takih pristaniščih pride rado do preprodaje zemljišč, spremembe rabe, tudi za jedrske odpadke. "Javno-privatno lastništvo pomeni leva roka – desni žep," je še povedala.

Na referendum?

Zlatan Čok je na te besede še dodal: "Vlada se obnaša kot da je lastnica države, ne pa da z njo upravlja. Lahko bi kvečjemu prodala parlament. Tako pa prodaja čisto vsa podjetja! Ljubljanske mlekarne, Adria Airways in še bi lahko naštevali. S kakšno pravico to prodaja?!"

Med alternativnimi oblikami gospodarske organizacije družbe so omenili zadružno organizacijo. Po mnenju sodlujočih rabimo javno podjetje s pristaniško skupnostjo in sodelovanjem vseh deležnikov. Kot prednost koprskega pristanišča so navedli predvsem fleksibilnost, ker nima dvotirnega sistema upravljanja. Jovičič je kasneje poudaril, da je odprt za vse oblike organizacije, vendar ima pomisleke o tujem lastniku, saj naj bi ga zanimal le dobiček, ne pa tudi družabno in naravno okolje, kjer podjetje deluje.

Stare vidi rešitev v oblikovanju ustreznega "zakona o denacionalizaciji premoženja, ki ga je država nacionalizirala na osnovi lastninske zakonodaje". Zakon bi s 5.000 podpisi vložili v DZ, če ga ta ne bi obravnaval, bi o njem lahko odločali na referendumu.

"V tem trenutku terjamo le to, da se na osnovi ustave vzpostavi sistem, ki bo omogočal enakopravno razpolaganje in vrednotenje vseh lastnin, od zasebne do zadružne in državljanske oziroma družbene lastnine," je še izpostavil. Deleža Luke, ki bi bil v skupni lasti državljanov, si, kot je pojasnil, ne bi delili, pač pa bi z njim le upravljali oziroma ga izkoristili za uveljavljanje lastninskih pravic.

Po podatkih Supervizorja je razvidno, da je Država vlagala relativno malo finančnih sredstev v podjetje Luko Koper, večja sredstva je vlagala sama Mestna občina Koper. Pri tem je potrebno omeniti, da so zemljišča in akvatorij v lasti države. 

 

Sorodne vsebine: 

Jutri se obeta v Piranu burna razprava 

Projekt se je zaključil, povezovanje ostaja 

V Strunjanu so se spomnili ubitih otrok in Parencane

Deli novico: