V Strunjanu so se spomnili ubitih otrok in Parencane

Piran

V Strunjanu so se danes znova poklonili žrtvam fašističnega nasilja, ki so umrle pred 92 leti. Organizatorji prireditve Občina Piran, Združenje borcev za vrednote NOB občine Piran, KS Strunjan, ZKD Karol Pahor Piran, OI JSKD Piran so s svojimi predstavniki položili vence pred spomenik. Glavna govornica je bila bivša ministrica za obrambo, Ljubica Jelušič. Ob robu dogodka se je zgodila tudi nesreča, saj je eden izmed praporščakov zaradi slabosti omagal. Takoj mu je prihitel na pomoč minister za zdravje, dr. Tomaž Gantar, kasneje pa še reševalci iz prehospitalne enote SB Izola. Potrebna je bila namreč reanimacija.

V Strunjanu so se na množično obiskani spominski slovesnosti spomnili strunjanskih otrok, ki so marca 1921 postali prve nedolžne žrtve fašizma. Bruno Fonda, podžupan občine Piran, pripadnik italijanske narodne skupnosti, je prvi obudil spomin na tragične dogodke.

Pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja v Strunjanu so se tako spomnili tragičnih dogodkov izpred skoraj 92 let, ko so fašisti 19. marca 1921 z vlaka streljali na strunjanske otroke, pri čemer so dva ubili, dva sta postala invalida, še trije otroci pa so bili ranjeni.

Jelušičeva je spomnila, da je imel fašizem sprva prijazno masko, njegovo krutost pa smo spoznali kasneje. Prav tako je še dandanes prisoten v različnih oblikah po svetu. Spomnila se je tudi tega, da je veliko otrok žrtev vojnega nasilja, še največ v Afriki, kjer imajo opravka z otroci vojaki, ki jih urijo, naj streljajo celo na sovrstnike in ubijajo nedolžne. Na področju slovenske Istre živi veliko potomcev žrtev fašizma, ki morajo ohranjati živ spomin, saj bodo le tako zagotovili, da se tovrstna grozodejstva nad otroci in družbo ne bodo dogajala tudi v sedanjosti ali prihodnosti. 

Sorodne vsebine:

Bossman: "To bi bil nevaren precedens"

Somrak slovenskega pomorstva

Janja Pavšič nova direktorica občinske uprave

Deli novico:

Gigi de Strunjano |  18 .03. 2013 ob  17: 14
Pijani Italijani so se izživljali streljali na nedolžne Italijane- domačine, priseljenci z vilami po Portorožu pa nosijo rože... !?
Bravo  |  15 .03. 2013 ob  23: 07
Jezz! Podpišem.
jezz |  15 .03. 2013 ob  22: 49
gledam in gledam vse te ljudi. posebej tiste, ki se radi kažejo. tiste, ki mislijo, da jih radi vidimo. le zakaj so drugačni od nas? kaj imajo tistega, česar mi nimamo? potrebo. potrebni so čaščenja. vide(va)nja. le kaj so vsi ti ljudje počeli leta 1991? ni jih bilo. imeli so drugačne potrebe. in zadovoljili so jih na drugačen način. svoj način. predvsem svoj. lasten.