Gre za projekt modernizacije železniške proge, ki ga Slovenija financira z evropskim denarjem in ga izvajajo od leta 2010. V šestih letih so posodobili in dogradili 28 kilometrov tirov. Z deli naj bi končali poleti.

Železniške tire na območju ranžirne postaje Luke Koper upravljajo Slovenske železnice. Slednji so sredi aprila Luko Koper obvestili, kakšen bo urnik izvedbe del, ko bodo postavljali nove kretnice in signalnovarnostne naprave. Luki Koper nov urnik ni ustrezal, zato so od Slovenskih železnic želeli, da se dela izvajajo po urniku kot do sedaj, saj bi enostranski posegi imeli nepopravljive posledice. Izvajalec del GH Holding in nemška družba Thales so zato dela ustavili.

V Luki Koper pojasnjujejo, da so z operativnima skupinama na ravni direkcije dosegli dogovor o nadaljevanju del in da je do zapleta prišlo zaradi nespoštovanja predhodnega dogovora. Zamik pri delih so potrdili tudi na Direkciji za infrastrukturo in pri Slovenskih železnicah.

Bo avtomatizacija zmanjšala število delovnih mest?

Neuradno naj bi bilo razlogov za zaplet več. Avtomatizacija premikov vlakov in drugih procesov na ranžirni postaji bi lahko vodila v zmanjšanje delovnih mest, zato investicija najverjetneje ni v interesu luških sindikatov. Spomnimo, da sta se decembra lani Luka Koper in Slovenske železnice zapletla v spor zaradi dvodnevne zapore na progi med Divačo in Koprom, mesec dni kasneje pa še v spor, ker so Slovenske železnice na vseh mejnih postajah ustavile sprejemanje tovornih vlakov iz sosednjih držav. Februarski zastoji naj bi bili krivi za odločitev nemškega Daimlerja, da pet vlakov z mercedesi namesto v Koper pošlje v nemško pristanišče Bremerhaven.

Se obeta zamenjava nadzornikov v Luki Koper?

V Luki Koper se upirajo ponujenim rešitvam države. Od gradnje izvlečnega tira do javno-zasebnega partnerstva. Tokrat je prišlo do spora zaradi investicije, ki naj bi pretočnost obstoječega tira povečala za 50 odstotkov. Zaradi takšnih stališč in radikalizacije javne razprave naj bi v Luki Koper izgubili del naklonjenosti premiera Mira Cerarja, ki gradnjo drugega tira podpira. Na Slovenskem državnem holdingu naj bi že razmišljali o morebitnih zamenjavah članov nadzornega sveta Luke Koper. Predsednici Alenki Žnidaršič Kranjc naj bi očitali preveliko vpletanje v operativno vodenje Luke Koper in spodbujanje konfliktov.

Še vedno ni znano ali in kdaj se bo začela gradnja drugega tira, ocenjenega na 1,4 milijarde evrov. Glavni razlog je prav denar. Na Ministrstvu za infrastrukturo še vedno niso izbrali med petimi ponudbami, ki so prispele na razpis za revizijo projekta. Še vedno se ne ve, kdo bo direktor družbe 2TDK, ki bo gradila in upravljala drugi tir. Za sodelovanje pri projektu se omenja interes Madžarske, Slovaške in Češke. Ker je Luka Koper v strategiji upravljanja opredeljena kot strateška naložba države, bi moral z morebitno privatizacijo soglašati državni zbor.

Do sedaj se med interesenti pojavljajo le finančni investitorji kot posojilodajalci, a v vladi ocenjujejo, da država lahko sama dobi vire financiranja, išče pa način, kako izposojeni denar v prihodnjih letih vrniti.