Združenje banke Slovenije, ki gosti redno bančno konferenco, je tokrat za osrednjo temo izbralo razpravo o tem, kaj novi poslovni modeli bank pomenijo v odnosu do strank. Vodilni v bankah, hranilnicah, lizing družbah in drugih finančnih inštitucijah se bodo posvetili še dejstvom in izzivom reševanja bank v bančni uniji, upravljanju premoženja in makroekonomskem okvirju pri poslovanju bank, so napovedali organizatorji.

Medtem se bodo v DZ posvetili bančni preteklosti. Komisija DZ za nadzor javnih financ bo na predlog nepovezane poslanke in predsednice Zavezništva Alenke Bratušek razpravljala o ustreznosti višine dokapitalizacije bank v letu 2013. Že nekaj časa se namreč špekulira, da so banke preveč dokapitalizirane, čeprav po besedah Bratuškove, ki je bila takrat predsednica vlade, vsi podatki danes kažejo, da so bili ob sanaciji bank storjeni koraki pravi. Ustreznost kapitalizacije bi bilo po njenem prepričanju treba ovrednotiti tudi pred prodajo NLB, o čemer bo v četrtek odločala vlada.

Danes bi moral odbor DZ za finance in monetarno politiko obravnavati tudi predlog novele zakona o Banki Slovenije, po katerem bo računsko sodišče lahko za 10 let nazaj presojalo smotrnost in pravilnost poslovanja centralne banke ter odločitev, ki so vodile v porabo javnih sredstev. Slovenski in evropski bančni regulator sta izrazila dvom o ustreznosti teh rešitev, člani odbora pa bodo predlog predvidoma umaknili z dnevnega reda.

Koalicijske poslanske skupine pa so vložile predlog za preložitev seje zaradi neustrezno pripravljenega gradiva. V predlogu so poudarili, da gre za preveč pomembno problematiko, da bi o njej razpravljali brez relevantnih gradiv ter vabljenih. Predlagajo, da predlagateljica in vlada k tej točki pripravita vso korespondenco med Evropsko komisijo, ministrstvom za finance, ki ga je vodil Uroš Čufar, in vlado, ki jo je vodila Bratuškova, v zvezi s pristankom na pogoje iz zavez komisije in v zvezi s tem vse sklepe vlade. Predlagajo tudi predložitev programa prestrukturiranja, ki je bil sprejet januarja 2013.

Obenem pa želijo, da se na sejo povabi tudi Čufarja, Bratuškovo, takratnega predsednika nadzornega sveta NLB Franceta Arharja in takratnega predsednika uprave NLB Marka Simonettija.