Potem ko je podmizno kupil podporo SD in DeSUS, ki sta v vsej svoji mizernosti, bodisi zaradi strahu, da naslednjič ne bosta prestopila parlamentarnega pragu, bodisi zaradi prekupčevanja z nič-cela-nič-nekaj procentov navideznega izboljšanja življenjskega standarda obubožanih upokojencev, nemoralno zvito in skrajno preračunljivo rešila neministra Gašperšiča pred interpelacijo, se je Cerar na polno lotil nadaljnje razgradnje in uničevanja Luke Koper, enega najboljših podjetij, ki ga premoremo država Slovenija in s tem mi, državljani in prebivalci.

A vendar nismo toliko naivni, da bi verjeli v zamero Židana in Erjavca glede navideznega obtoževanja, da sta kolaborirala z neznanimi osebami ob obisku Luke, ki se ob spontani blokadi Luke sploh ni zgodil. Luko so spomladi in zgodaj poleti, pred julijsko blokado, obiskale delegacije vseh parlamentarnih strank razen SDS-a, ki pa ima na svoji grbi že sam polno masla iz obdobja Časarja in Babiča.

Seveda ne gre za obtoževanje koalicijskih partnerjev, to je le predstava za javnost. V resnici gre za še en manipulativni delček v obtoževalnem mozaiku, ki ga Cerar s svojimi pomočniki sestavlja, da bi upravičil menjavo uprave Luke Koper. Pred nekaj dnevi je v intervjuju za nacionalko podal zelo podobno izjavo o nezakonitosti spontanega upora delavcev, ter že vsaj enajstič obtožil upravo, da v času spontane blokade ni naredila nič, da bi se vzpostavilo običajno, tekoče delovanje pristanišča. Seveda je resnica nasprotna, s tem dejanjem pa je tudi povozil retoriko sprave iz obdobja po zaključku spontane blokade, ko je vendarle prisluhnil zahtevam delavcev in njihove predstavnike povabil na spravni sestanek.

Spomnimo, da je takrat obljubil maksimalno sodelovanje vlade s podjetjem v korist potreb Luke Koper (obljube so bile zapisane, nekaj dni pred interpelacijo neministra Gašperšiča sta jih ponovno javno objavila luški Svet delavcev in Civilna fronta Vstala Primorska – Vstani Slovenija). Spomnimo tudi, da je Cerar takrat (očitno le) zaigral zelo resnega skrbnika Luke Koper – kar bi tudi zares moral biti – in se zavezal, da bo septembra Svetu delavcev, torej vsem zaposlenim in tudi javnosti, sporočil, zakaj se gradnja 2. tira prelaga v nedogled in zakaj Luka Koper že toliko časa ne dobi najpomembnejših soglasij oz. dovoljenj za prepotrebno širjenje in izgradnjo novih kapacitet. Naravnost absurdno pri tem je, da ravno država kot večinski lastnik zahteva razvoj Luke z ambiciozno zastavljeno strategijo, hkrati pa jo s takimi nedejanji prav sama zavira.

Skrajno škodljivi nameni razkosanja koncesijskega območja ter samozaverovana užaljenost in nadutost samonamišljene nadvladne elite nad “običajnimi” ljudmi, botrujejo nezaslišanemu napadu na eno najpomembnejših slovenskih podjetij, Luko Koper, na njeno trenutno vodstvo, zaposlene in Primorsko, ki komaj plava nad površjem temačnih voda socialnega minimuma tudi po zaslugi tega podjetja, še edinega produktivnega in solidno stoječega v slovenskem Primorju.

V Cerarju so volivci prepoznali edini up za boljšo prihodnost, pa ne zato, ker bi se že sam predhodno izkazal kot odločen in suveren politični vodja, ampak zaradi brezizhodnega položaja, ki je volivce pred zadnjimi volitvami vedno znova silil v izbiro najmanjšega zla. Kdo bi pričakoval, da bo tako hitro podlegel zakrinkanim organiziranim bandam, ki sistematično ropajo vse imetje naše mlade države, nekoč velikega balkanskega upa, klicanega ¨Mala Švica¨. Podlegel je amaterski politični nevednež brez dneva praktičnih življenjskih izkušenj, birokratski pisarniški molj, mehko ubogljiv in samovšečni lepobesednež, ki si je naskok na politični tron, v imenu in za ugled pravniške stroke, utiral tudi z javno podporo pravici do protesta in nepokorščine.

Zdaj kot oblastnik takšno dejanje označuje za protizakonito divjanje peščice delavcev. Seveda je ob tem pozabil na 1.600 zaposlenih, njihovih družin in podpornikov, ki so se na nedeljskem zboru, 3. julija 2016, na tretji dan spontane blokade, podpisali kot spontani protestniki v bran Luke Koper, torej peščica! Ali res misli, da smo prebivalci in mnogi med nami tudi njegovi nesrečni volivci, tako retardirani, da bo vsak dan v javnost prihajal z diametralno različno resnico in da mu bo to na koncu, ko bodo kosile menjave, odpovedi, razkosanje in uničenje, šlo skozi kot upravičena menjava uprave Luke Koper?

Del zapisa žerjavistov

Cerar, ne nasedaj birokratski bedi nečloveškega zla v DRI, SDH, Modri zavarovalnici, sekretariatih, ministrstvih in ostalih državnih pisarnah, kjer se kujejo najbolj črni scenariji za naše prebivalce. Zgodovina te ne bo pozabila, naši otroci te ne bodo pozabili, tvoja lastna vest pa te bo preganjala do smrti.

Luka Koper je eno najboljših podjetij v merilih poslovanja, razvoja in perspektive, z zelo nizko ravnjo koruptivnosti (če sploh obstaja), ni podvržena izčrpavanju denarja in ostalim nečednostim iz kategorije gospodarskega kriminala. Če ni tako, zakaj so potem vse stranke z izjemo Združene levice, na tak ali podoben način proti Luki Koper? Razen če vse te stranke zgodovinsko veljajo za poštene, napredne, konstruktivne, družbeno odgovorne, moralne, etične, nekoruptivne, socialno ozaveščene in tako naprej, na drugi strani pa smo mi, delavci, roparji podjetij, ki kanaliziramo milijarde v davčne oaze. Odgovor je seveda jasen: seznam atributov iz prejšnjega stavka je sestavljen prav na nasprotjih realnih značilnosti političnih strank naše scene.

Še naša obljuba! Cerar in ostala klika: v Luki Koper, Kopru, na Obali in na Primorskem si bomo prizadevali, da vam ne bo uspelo uničiti tega, kar smo sami zgradili, kar sedaj imamo in kar je še skoraj edino preostalo, a je tudi temelj naše prihodnosti, osnova, na kateri bomo gradili našo delavsko vest, samozavest in podobo. Prevedi si: Krepat, ma ne molat!