Šole se s pojavi nasilja spopadajo vsaka zase

Mednarodna raziskava Glasovi otrok 2012: raziskovanje medetničnega nasilja in pravic otrok v šolskem okolju, ki jo je v Sloveniji izvajalo Znanstvenoraziskovalno središče Univerze na Primorskem, je pokazala, da je bilo fizičnega nasilja - pretepanja, brcanja, pljuvanja in drugega grobega ravnanja - deležnih 9,5 odstotka slovenskih učencev in 3,5 odstotka dijakov, vključenih v raziskavo. Raziskavo so v Sloveniji izvedli med 390 učenci petih razredov in 377 dijaki tretjih letnikov.

"Vzgoja je dolgotrajen proces in šole so zrcalo družbe. Tako v šolah ne moremo pričakovati sterilnega vzdušja brez kakršnih koli konfliktov," je v izjavi za STA izpostavil Rejc. Vzdušje na šoli sicer oblikuje trikotnik, ki ga tvorijo učenci, starši in učitelji.

Šole skušajo učence vzgajati v skladu z vzgojnim načrtom, ki se vsako leto konkretizira v letnem delovnem načrtu. Ta vsebuje konkretne aktivnosti na vzgojnem področju za vsako šolsko leto. Osnutek izvedbenega dela načrta pripravi učiteljski zbor, nato ga obravnava svet staršev in na koncu potrdi svet zavoda.

Predpisanih pravil, kako se spopasti z nasiljem v šolah, sicer ni, so pa v vzgojnih načrtih zapisane razne aktivnosti, ki podpirajo vzgojno vlogo šole, pojasnjuje Rejc. Tako imajo na Osnovni šoli (OŠ) Zgornje Gorje, kjer je sam ravnatelj, v okviru kulturnih dejavnosti dneve s poudarjenim vzgojnim delom, ko učence denimo učijo tudi o primernem obnašanju v šoli. V to vključujejo tudi učence z vedenjskimi težavami.

Na OŠ Zgornje Gorje medvrstniško nasilje rešujejo s takojšnjim pogovorom z učencem

Tudi na OŠ Zgornje Gorje zaznavajo po Rejčevih besedah vse vrste medvrstniškega nasilja, kot je denimo neprilagojeno vedenje, objestnost, zaničevanje drugih in podobno. Primere običajno rešujejo s takojšnjim pogovorom učitelja z učencem. "Če se obnašanje ponavlja, stvar prevzame svetovalna služba oziroma skupina za vzgojo, ki se s konkretnim učencem še dodatno pogovori," je navedel Rejc.

Dejanja, ki ne sodijo v razpon pričakovanega obnašanja, so do neke mere sankcionirana, vendar to določa protokol, ki ga sprejme šola, je razložil Rejc. Učencu se tako denimo lahko izreče opozorilo ali se mu naloži kakšna dodatna aktivnost, denimo čiščenje okolice.

Če gre za manjše prekrške, se v reševanje vključi strokovna skupina, staršev pa o tem ne obveščajo. Če gre za kaj večjega, da "diši po nasilju", pa jih takoj obvestijo in vključijo v reševanje položaja, medtem ko centre za socialno delo vključijo izjemoma, je povedal Rejc.

Spomnil je, da so te teme že večkrat v preteklosti obravnavali tudi na seminarjih za ravnatelje, torej imajo ti in svetovalni delavci osnovna znanja in navodila, kako ukrepati ob pojavu nasilja. Kot dobrodošlo pa je ocenil nedavno idejo o oblikovanju mobilne skupine strokovnjakov, ki bi šolam ustrezno svetovala ob pojavu nasilja.

Nujna enakomerna porazdelitev odgovornosti vseh v šolskem prostoru

Glede odgovornosti pri spopadanju z nasiljem v šolah Rejc priznava, da je najodgovornejši učitelj, a hkrati opozarja, da to področje ni zakonsko urejeno. Odgovornost mora biti porazdeljena med strokovne delavce, pa tudi na učence in nenazadnje starše, je prepričan Rejc.

Meni, da se preveč govori o pravicah in premalo o odgovornosti vseh omenjenih, vse prevečkrat pa se zgodbe o nasilju v šolah vrtijo le okrog (ne)ukrepanja učiteljev in ravnateljev. Tako je tudi v primeru OŠ Deskle, kjer so po pojavu nasilja začeli postopek razrešitve ravnatelja.

Ravnatelj OŠ Deskle Vojko Simčič

Inšpekcija predlagala že več razrešitev ravnateljev

Da v Sloveniji ni zadostnih mehanizmov za preprečevanje in hitro reševanje situacij problematike medvrstniškega nasilja, še posebej, ko se šola sama ne zna, ni sposobna ali se ne želi ustrezno odzvati na zatrjevano nasilje, nadlegovanje ali nestrpnost, opozarjajo tudi v odvetniški pisarni Zidar Klemenčič, ki zastopa dečka, ki je bil v OŠ Deskle podvržen nasilju.

Odsotnost teh mehanizmov v takšnih primerih po mnenju odvetniške pisarne resno spodkopava učinkovito varstvo temeljnih pravic otrok.

OŠ Deskle sicer ni prvi primer, ko je šolska inšpekcija svetu šole predlagala razrešitev ravnatelja. Kot so za STA sporočili iz inšpektorata za šolstvo in šport, so v zadnjih petih letih predloge svetom zavodov za začetek postopkov razrešitve podali za ravnatelje Glasbene šole Vrhnika, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, Prometne šole Maribor, OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski dol in OŠ Prule Ljubljana.

Šolska inšpekcija v vrtcih in šolah sicer med drugim preverja izpolnjevanje pogojev za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, letno in sprotno načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela strokovnih delavcev vrtca oz. šole in uresničevanje pravic in dolžnosti otrok in udeležencev izobraževanja.