Grabar-Kitarovićeva je v pismu, ki ga je poslala predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ob vrsti "neposrednih in trenutnih, kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic, posebej, če bodo nadaljevali s takšnim načinom izvajanja uredbe".

Hrvaška predsednica je v pismu navedla, da so državljani članic EU, ki so bili soočeni s sistematičnim nadzorom meje, "kazali izrazito nezadovoljstvo s takšno novo prakso, posebej z dolžino čakanja na nadzor na meji". Poleg tega je, kot je poudarila, slovensko-hrvaška meja postala ovira za prosto gibanje ljudi, kakšna je zunanja meja EU in ne meja med dvema državama članicama unije.

"Moram poudariti, da se hrvaški državljani sprašujejo, kako to, da je bilo lažje vstopiti v Slovenijo in EU v času, ko Hrvaška ni bila članica EU, kot je zdaj, ko je članica. To je resnično absurd," je zapisala Grabar-Kitarovićeva.

Dodala je, da so poteze Slovenije v hrvaški javnosti ustvarile vtis, da so se "uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da Slovenija lahko uvede določene ukrepe proti Hrvaški in onemogoča prihod turistov kot odgovor, določeno sredstvo pritiska ali povračilni ukrep v zvezi s hrvaškimi stališči glede arbitražnega postopka, ki je za Hrvaško nepovratno kompromitiran in je preteklost".

Hrvaška predsednica je izrazila tudi bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami, lahko "občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, ki množično prihajajo s svojimi vozili, ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP), glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP".

Izpostavila je še, da na meji Hrvaške z Madžarsko, ki je tudi članica EU, med velikonočnimi prazniki kljub večjemu prometu ni bilo večjih težav.

Grabar-Kitarovićeva je v pismu pozvala Tuska, Tajanija in Junckerja, naj si v okviru svojih pristojnosti prizadevajo za iskanje rešitev, da bi na notranjih mejah EU uveljavili režim nadzora meje, ki bo omogočal nemoten pretok oseb in blaga, kot je bilo doslej. Dodala je, da Hrvaška nadzira svojo mejo do tretjih držav v skladu s schengenskimi pravili.

Na Evropski komisiji so danes pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in bodo nanj seveda odgovorili, sicer pa ga niso želeli komentirati. Glede povezovanja mejnega nadzora z arbitražo pa je govorka komisije Mina Andreeva dejala, da je stališče komisije glede arbitraže znano, in sicer da jo načeloma podpirajo.

Pojasnili so še, da Evropska komisija tesno sodeluje z vsemi članicami glede izvajanja uredbe, ki je v veljavo stopila 7. aprila, s ciljem, da bi bilo njeno izvajanje čim bolj učinkovito ter da ne bi prihajalo do vplivov na prometni tok. V ta namen je komisija že 12. aprila organizirala srečanje strokovnjakov, na katerem so govorili o izvajanju uredbe ter o postopkih, ki jih članice v posameznih primerih lahko uporabijo, kot je možnost izvajanja ciljnega nadzora, novo srečanje pa je predvideno za 28. april.

Na vprašanje, ali so težave samo na slovensko-hrvaški meji ali tudi na drugih mejah, so na komisiji odgovorili le, da so glede izvajanja uredbe v stikih z vsemi članicami.

Erjavec je odločno zavrnil, da bi bila zaradi kolon na slovensko-hrvaški meji krivda na strani Slovenije. Ponovil je, da Slovenija zgolj spoštuje bruseljsko uredbo o krepitvi nadzora schengenske meje. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo predsednik države Borut Pahor podal svoje mnenje glede pisma, tudi zato, ker se velikokrat sreča s hrvaško predsednico.

Dodal je, da nekatere članice EU dajejo velik poudarek na varnost, so pod pritiskom terorističnih aktivnosti in napadov ter zato zahtevajo od držav članic, ki so del schengna, da točno spoštujejo uredbo. Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil začudenje, da hrvaška predsednica povezuje uresničevanje in realizacijo bruseljske uredbe z arbitražnim postopkom in sporazumom.

"Čudim se, da predsednica ene od držav EU govori o tem, da ne bo spoštovala arbitražnega sporazuma. Ta arbitražni sporazum velja, arbitražno sodišče je odločilo, da nadaljuje postopek in je tako ravnanje zelo neevropsko," je še dejal Erjavec. Dodal je, da tudi ne drži navedba, da Hrvaška izvaja schengenski režim na svoji južni meji do tretjih držav, "če bi bilo temu tako, sploh ne bi bilo nobenih težav".

"Slovenija želi, da bi Hrvaška čim prej postala del schengna in potem teh težav ne bi bilo, ampak žal zaenkrat še vedno ne izpolnjujejo teh pogojev."

Erjavec je tudi odločno zanikal namigovanja, da naj bi šlo za uresničitev njegovih groženj glede blokade turistov zaradi arbitraže.

"Jaz nisem nikdar grozil glede tega. To so takrat zlorabili mojo izjavo. To se večkrat zgodi na Hrvaškem. In še enkrat ponavljam, to nima nobene zveze z arbitražnim postopkom. Ampak gre za to, da je Slovenija kot del schengna dolžna spoštovati bruseljsko uredbo. Če tega ne bi storili, bi lahko bil schengen na naši severni meji in bi mi morali čakati za prehod v Avstrijo, Italijo itd. V našem vitalnem interesu je, da Slovenija ostane del schengna, ostala pa bo del schengna, če bo spoštovala bruseljsko uredbo," je še dejal Erjavec.