Glasba, ples in besede

Pred spomenikom Ivanu Cankarju, kjer je bil postavljen provizorični oder, se je po govorih nekaterih nekdanjih Prešernovih nagrajencev, recitacijah in glasbenih vložkih, sklenil prvi dan dvodnevnega Protestivala. Kot je že ob začetku napovedal lutkar in glasbenik Matija Solce, je bil to včeraj predvsem kulturni dogodek, za besede bo pa današnji dan.

Včerajšnji Protestival je bil mišljen kot zbor kulturnikov, ki si žele na način, ki jim je najbliže - s kulturnim programom, povedati, da se ne strinjajo z vladavino elit. S Prešernovega trga, kjer so se protestniki zbrali, so se z belimi maskami, ki so simbolizirale politikante, pred obrazi sprehodili po Čopovi ulici in delno zaprti Slovenski cesti do parlamenta, kjer so maske nato zažgali.

Shod je minil mirno, bogato zaznamovan z glasbo in drugimi kulturnimi vložki. Sklenila ga je predpriprava in podpora državni proslavi v Cankarjevem domu, kjer nocoj podeljujejo velike in male Prešernove nagrade. Organizatorji tako imenovane "predproslave" so k besedi povabili nekatere nekdanje Prešernove nagrajence.

Režiser Dušan Jovanović je dejal, da se na kulturni praznik, Prešernov dan, zavedamo, da so umetnost, kultura, znanost, tehnika in moralne vrednote sol tega, kar živimo. "Tisti, ki so na čelu države, bi se morali zavedati, da vladajo Prešernovemu ljudstvu in morajo poskrbeti za naše duhovno občestvo," je dodal.

Krivi tudi sami, ne samo politiki

Pisatelj Andrej E. Skubic, lanski prejemnik male Prešernove nagrade, je v svojem govoru razmišljal, katerega shoda bi se v petek, če bi bila še živa, udeležila France Prešeren ali pa morebiti Ivan Cankar. Bi bila med tistimi, ki bodo podprli "nedotakljivost vodje" ali pa bi se udeležila protesta "proti pohlepu, lažem, krajam ter plagiatom leve in desne elite", se je vprašal. Sam meni, da odgovor pozna, ob tem pa se mu dozdeva, da bo še dolgo minilo, da bi ugotovili, "kje sploh smo". Kljub vsemu pa bi Skubic rad videl, da bi bila nekega dne "oblast in čast spet naša last".

Igralka Milena Zupančič pa je prebrala izsek svojega govora ob prejemu Prešernove nagrade pred 20 leti. Že tedaj je dejala, da si ne misli, da lahko umetnost spremeni svet. Še danes pa je prepričana, da umetnost naredi ljudi bolj omikane, strpne in razumevajoče. V takratnem govoru se je vprašala, ali bodo ljudje do neskončnega izključevali nasproti stoječe tabore, in že tedaj se ji je zdelo, da politika v svoji kratkovidnosti počne prav to. "Želim si, da bi pri iskanju sovražnikov včasih pogledali tudi svoj obraz v ogledalu," je dejala. Po njenih besedah lahko posameznika osvobodi samo plemenitost značaja in volje.

Kulturni program uvoda v veliko državno proslavo v Cankarjevem domu so s svojimi nastopi med drugimi obogatili skupini Stranci in Neomi, Tinkara Kovač in kantavtor Boštjan Narat. Igralec Marko Mandić je recitiral "Hamlet kolaž", ki ga je sam pripravil. Igralka Šefka Drolc pa Krst pri Savici. Program je povezoval Sašo Hribar.

Sorodne vsebine:

 V Mestni galeriji Piran razstava Arte Colta

V Cankarjevem domu bodo podelili Prešernove nagrade

FOTO: žvižgali, navijali in ploskali v koprskem gledališču!

Deli novico: