Lahko rečete, da je Intereuropa na pravi poti?

Definitivno. S poslovnim prestrukturiranjem smo denarni tok iz poslovanja matične družbe v zadnjih treh letih pošesterili in zadolženost znižali s 196 na 108 milijonov evrov, kar je res izjemen uspeh.

Intereuropa je lani sklenila proces finančnega prestrukturiranja. Ali to pomeni, da je družba dokončno finančno sanirana?

Po zaključenem procesu finančnega prestrukturiranja, ki je obsegal prodajo naložbe v logistični center Čehov in konverzijo dela dolga do bank v kapital, smo bistveno znižali zadolženost družbe.

Glede na denarni tok, ki ga družba ustvarja, je 108 milijonov evrov dolgov na prvi pogled relativno veliko. Potrebno pa je vedeti, da je bistven del finančnega prestrukturiranja reprogram dolgov, v okviru katerega so obveznosti do bank upnic prilagojene zmožnostim Intereurope v naslednjem sedemletnem obdobju.

Proces finančnega prestrukturiranja je končan. Če na tržišču ne bo bistvenih sprememb, bi morali biti v naslednjih sedmih letih sposobni izpolnjevati obveznosti do bank.

Menite, da vam bo v naslednjih letih uspelo dosegati tak denarni tok, s katerim boste pokrivali nujne investicije in poravnavali bančne obveznosti?

Razmere na trgu so res zaostrene. Čutiti je cenovne pritiske na prodajni strani, pa tudi blagovnih tokov je zaradi še trajajoče recesije manj. Kljub temu ima Intereuropa vodilni tržni položaj tako v Sloveniji kot v drugih državah bivše Jugoslavije in pomembne konkurenčne prednosti. Ne dvomim, da bomo dolgoročno uspešni. Navsezadnje smo tudi v preteklem triletnem obdobju kljub podobnim ali še težjim okoliščinam za več kot šestkrat povečali denarni tok iz poslovanja. Mislim, da smo s tem tudi dokazali, da se lahko na trgu suvereno borimo z ostalo konkurenco.

Intereuropa je leto 2011 sklenila z izgubo, v prvih devetih mesecih leta 2012 pa je poslovala z dobičkom. Ali bo poslovanje v celotnem letu 2012 pozitivno?

Koncern Intereuropa je v lanskem devetmesečnem obdobju dosegel okrog 14 milijonov evrov dobička iz poslovanja in sedem milijonov evrov čistega dobička. Tudi v preteklih letih, od leta 2010 naprej, je bil, če izločimo enkratne dogodke, povezane s prevrednotenjem sredstev, poslovni rezultat iz poslovanja pozitiven.

Rezultatov za leto 2012 še ne morem napovedati, bi pa rad poudaril, da bo potrebno v izkazih prepoznati učinke prodaje naložbe v Rusiji, ki bo na rezultate poslovanja bistveno vplivala.

V kolikšni meri so nezavidljivemu položaju, v katerem se je v zadnjih letih znašla Intereuropa, botrovali zgrešeni projekti iz preteklosti, in v kolikšni meri globalne in domače razmere v gospodarstvu?

Razmere na trgu so enake za vse. V Intereuropi smo pokazali, da je naše tekoče poslovanje več kot dobro. Profitabilnost naših prihodkov je bistveno nad profitabilnostjo prihodkov primerljivih konkurenčnih mednarodnih družb.

Leta 2011 smo dosegli okrog 110 milijonov evrov prihodkov. Če ne upoštevamo prihodkov Slovenskih železnic, Luke Koper in podobnih specifičnih podjetij, je naslednji logist v Sloveniji dosegel dobrih 30 milijonov evrov prometa, kar je trikrat manj kot Intereuropa. Podobne tržne deleže dosegamo tudi na Hrvaškem, v BiH, v Črni gori in na Kosovu. Ta položaj se v zadnjem obdobju ni poslabšal.

Dejstvo pa je, da je žalostna naložba v logistični center v Rusiji zelo resno zamajala finančno stabilnost celega koncerna Intereurope in posledice tega zgrešenega projekta bomo še nekaj časa čutili.

Če ruske naložbe ne bi bilo, Intereuropa krize ne bi v takšni meri občutila?

Intereuropa je bila zaradi dolgov, ki izhajajo iz omenjene naložbe, zelo ogrožena. Ne glede na to pa bi morala iti skozi intenziven proces poslovne sanacije. Učinkovitost poslovanja je bila od vstopa Slovenije v EU, ko je Intereuropa izgubila prihodke iz naslova carinskega posredovanja, relativno nizka.

Leta 2009, ko sem nastopil funkcijo predsednika uprave, je denarni tok iz poslovanja v matični družbi znašal okrog 1,8 milijona evrov. V letu 2012 ocenjujemo, da bo znašal okrog 11,8 milijona evrov. Z intenzivnim poslovnim prestrukturiranjem smo v zadnjem obdobju povečali profitabilnost prihodkov in izboljšali poslovne rezultate. Premik je bil storjen v zadnjem obdobju. Pred tem je bila profitabilnost družbe v primerjavi s konkurenco zelo nizka.

S kakšnimi ukrepi ste povečali denarni tok?

Šlo je za celo vrsto ukrepov. Lahko izpostavim, da smo prevetrili naše storitve, eliminirali neprofitabilne produkte in lokacije, umaknili smo se iz nekaterih tržišč, kjer nismo dosegali prodajnih ciljev, poenostavljali smo procese in bistveno avtomatizirali poslovanje. Vse to se je odrazilo v poslovnih rezultatih, povečanju produktivnosti in krepitvi našega položaja na trgu.

Bodo tovrstni ukrepi za krčenje stroškov potrebni tudi v prihodnje?

Pred nami je vstop Hrvaške v EU, ki bo pomembno vplival na poslovanje matične družbe in hčerinske družbe na Hrvaškem. Potrebno se bo prilagoditi novim okoliščinam. Po drugi strani vpeljujemo nekatere projekte optimizacije in informatizacije, katerih učinki bodo vidni v naslednjem obdobju. Borba na trgu je ostra, aktivnosti je dosti, za zdaj pa lahko rečem, da teče vse po načrtih.

Koliko se bojite konkurence iz Hrvaške po njenem vstopu v EU in kaj se bo za Intereuropo tedaj spremenilo?

Konkurence se ne bojimo. Navsezadnje je naša hčerinska družba na Hrvaškem vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev v tej državi.

Pričakujemo, da bodo po vstopu Hrvaške v EU hrvaški prevozniki agresivneje vstopali na evropski trg. Ker se v Sloveniji ne ukvarjamo direktno s prevozništvom, temveč z organizacijo prevozov, storitve prevozništva pa najemamo, ne pričakujem, da bi to bistveno vplivalo na naše poslovanje.

Z odpiranjem Hrvaške bodo tuje družbe s svojimi produkti agresivneje vstopale na hrvaški trg. Povečalo se bo povpraševanje po logističnih centrih, skladiščnih in distribucijskih storitvah, skupaj z blagovnimi tokovi pa bodo na trg agresivneje vstopali tudi tuji logisti. Imamo izkušnje iz obdobja, ko je v EU vstopala Slovenija, tako da menim, da smo na te izzive dobro pripravljeni.

Zamisel o povezovanju slovenskih podjetij v logistični holding naj bi bila pod sedanjo vlado še vedno živa. Za holding naj bi bila zainteresirana tudi nemška stran. Kakšno je vaše stališče do povezovanja v logistični holding?

Z omenjenimi razmišljanji nisem seznanjen. Podobno, kot sem povedal že pri prejšnjih idejah o povezovanjih, še vedno menim, da potrebujemo predvsem povezovanje s sorodnimi podjetji, torej z logisti, ki opravljajo podobno dejavnost kot Intereuropa, in sicer takšnimi, ki imajo dober tržni položaj na trgih, iz katerih potekajo blagovni tokovi na ključna tržišča Intereurope.

Menim, da se morajo povezovati predvsem špediterji s špediterji, pristanišča s pristanišči in železnice z železnicami. V smislu standardiziranja produkta in nudenja kakovostne storitve je treba širiti svoj vpliv po celotni logistični verigi za posamezno dejavnost.

V zadnjem času je slišati veliko o investicijah v reško pristanišče in železniške infrastrukture, ki bi ga povezalo s Srednjo Evropo. Kaj bi razvoj reškega pristanišča in omenjena železniška povezava pomenil za vas in Luko Koper?

Organizacija pretovora in prevoza preko pristanišča Koper je eden naših ključnih produktov. Mislim, da smo tudi še vedno največja stranka Luke Koper. Zato smo zelo zainteresirani za konkurenčni položaj Luke Koper, kljub temu da smo znatno prisotni tudi v reški luki.

Mislim, da je po eni strani potrebno, da država z investicijami v železniško infrastrukturo zagotovi konkurenčnost koprskega pristanišča v Severnem Jadranu. S tem bi posledično zagotovila tudi našo konkurenčnost.

Po drugi strani pa bi morali biti dolgoročno zainteresirani tudi za razvoj sosednjih pristanišč. Dolgoročno imajo vse severnojadranske luke zelo velik potencial, če bi jim uspelo blagovne tokove servisirati globlje v Evropo. Blagovna menjava med Jugovzhodno Azijo in Evropo je enormna, trenutno pa se skozi severnojadranska pristanišča obvladuje le zelo majhen del omenjenih blagovnih tokov.

Če strnem: Luki Koper je treba prek investicij v infrastrukturo zagotoviti konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi severnojadranskimi pristanišči. Po drugi strani pa je v dolgoročnem interesu razvoj celotnega pristaniškega sistema Severnega Jadrana, saj obstajajo velike sinergije pri skupnem nastopu teh pristanišč.

Že večkrat ste povedali, da bi bila investicija v drugi tir pozitivna za celotno logistično panogo.

Definitivno. Če gledamo projekcije blagovnih izmenjav v naslednjih obdobjih, je jasno, da s tako infrastrukturo Slovenija ne bo mogla dolgo časa servisirati povpraševanja po logističnih storitvah. Bistvena investicija je drugi tir, vendar tudi ostali segmenti petega in desetega koridorja v Sloveniji potrebujejo prenovo. Če želimo biti kot država na dolgi rok uspešni, velja investirati v logistiko, kjer ima Slovenija pomembne konkurenčne prednosti v primerjavi z ostalimi državami.

Več iz rubrike Intervju:

Irena Dolinšek: poleg kulinarike, otrok in dobrodelnosti razmišlja še o razstavi

Teršek: "Protesti morajo pripeljati do velikih sprememb"

Chang: Prvič sem videl morje v Sloveniji