26 °C
DANES
JUTRI
14 °C
24 °C
18:28
19.06.2018

DOMAČE ALI UVOŽENE SORTE OLJK? Slovensko oljkarstvo mora stremeti k višji kakovosti

Med oljkarji v zadnjem času poteka živahna razprava o smiselnosti zasajanja tujih sort oljk v naše oljčnike. V medijih namreč krožijo oglasi, ki promovirajo španski sorti arbequine in arbosane. Preverili smo, kaj o njuni primernosti menijo strokovnjaki?

Uredništvo/R.M., foto: YouTube, oleoalmanzora.com, exportersindia.com, arhiv
13.03.2018 ob 09:04

V svetovni pridelavi je po ocenah poznavalcev več kot 1200 oljčnih sort, ki so nastale v ločenih geografskih območjih sredozemskega bazena s prilagajanjem na specifične ekološke razmere. Prilagoditev posamezne sorte na razmere določenega pridelovalnega območja je dolgotrajen proces, ki ga pri širjenju novih sort ali vnosu v novo pridelovalno območje ne smemo zanemariti, pravijo na Inštitutu za oljkarstvo, ki deluje pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Kot dodajajo, je zelo priporočljivo, da potencial sort, ki jih nameravajo oljkarji saditi za pridelavo v novem okolju, predhodno preizkusijo ter ocenijo njihovo vrednost za pridelavo in predelavo, optimizirajo tehnologijo pridelave ter ovrednotijo njihovo tržno vrednost.

Introdukcijski nasadi od leta 2000 dalje

V ta namen tudi naša država že od leta 1958 namenja sredstva za preizkušanje tujih in novih sort sadnih rastlin, preskušanje oljk v naših pridelovalnih razmerah konkretno poteka od leta 2000 dalje. "Med sortami, ki smo jih v preteklosti preizkušali, je tudi španska sorta arbequina, za katero bodo v prihodnje izdelana tehnološka priporočila za pridelavo in pridelavo, medtem ko sorte arbosana v introdukcijskih nasadih nimamo," pojasnjujejo na inštitutu.

Zaradi šibke rasti sta sicer obe sorti primerni za sajenje v intenzivnih nasadih z majhnimi razdaljami v vrsti, kjer jih lahko strojno obrezujejo, obirajo in že v nasadih oljke tudi predelujejo v olje. Stroški take pridelave so zelo nizki, okoli enega evra, vendar posledično tudi pričakovana cena olja ni visoka, dodajajo.

"Za oljčna olja sorte arbequina je značilno, da vsebujejo nizke vrednosti biofenolov v primerjavi z drugimi sortami, zato se njihova kakovost s časom močno zmanjša. Tako pridelana olja so nežna, v njih ni prisotne grenkobe in pikantnosti višjih intenzitet, imajo značilno aromo po mandljih in vanilji. Oljevitost te sorte je primerljiva s sorto leccino," pravijo strokovnjaki in dodajajo, da je optimalni čas dozorevanja sorte arbequina in arbosana kratek, zato oljke v večini večjih intenzivnih nasadov obirajo prezrele, saj je težko obirati tako veliko število oljk v kratkem času.

Zaradi prezrelosti plodov so tako pridelana olja slabše kakovosti, saj so manj časa stabilna, le šest do osem mesecev, sčasoma postanejo žarka ter brez značilnih arom. Na drugi strani olja, ki so pridelana iz optimalno zrelih plodov, ob primernem skladiščenju ohranijo kakovost 10 do 12 mesecev, zlasti če so mešana z deležem zelenih oljk. Na trgu lahko sicer najdemo veliko sortnega olja iz arbequine po zelo nizkih cenah, a pogosto ta ne dosega kakovostni ekstra deviških olj, vedo povedati poznavalci.

Avtohtone sorte za več biodiverzitete

Zaradi sajenja istih sort po celem svetu, običajno sort za intenzivne nasade, se biotska raznovrstnost v kmetijstvu močno manjša. Ta pa je nujna za ohranjanje osnovnih struktur in funkcije kmetijskih ekosistemov.

Z omenjenima sortama je denimo zasajenih večina intenzivnih nasadov v Španiji, na Portugalskem, pa tudi v Čilu, Argentini in Južni Afriki. Nasprotno pa je v Italiji, kjer imajo zelo veliko biodiverziteto oljk, zelo malo nasadov s tema sortama, saj Italijani prisegajo na kakovost in veliko pestrost avtohtonih sort, s katerimi lahko ekonomsko upravičujejo pridelavo v manj intenzivnih nasadih.

Slovenski oljčniki so zaradi razdrobljenosti kmetijskih površin manj intenzivni, stroški pridelave pa večji. V svetu se pridela veliko olja po nizki ceni, višje cene pa se lahko dosegajo le na račun visoke kakovosti in tipičnosti, kar lažje dosegamo z domačimi ali udomačenimi sortami, so prepričani strokovnjaki Inštituta za oljarstvo. Ključ do gospodarske uspešnosti in dolgoročne konkurenčnosti slovenskega oljkarstva je lahko le v spodbujanju tipičnosti, visoke kakovosti, ekološke neoporečnosti ter zdravstvene brezhibnosti pridelkov. 

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
JVI | 13.3.2018 ob 21:18
1
- +
Važen je biznis, ne? Potem sploh ni važno, če uspeva ali ne .....
Izklop | 13.3.2018 ob 15:02
1
- +
Kako sklad dviguje najemnino bomo hitro porezali olke....
EDI | 13.3.2018 ob 13:55
1
- +
Kaj pa istrska belica ?
spoštujmo domče | 13.3.2018 ob 12:48
3
- +
v oljkarskih deželah so zelo ponosni na svoje lokalne sorte in jim povsod dajejo prednost, to sem spoznal ko se bila tam, pri nas pa se premalo zavedamo svojih avtohtonih sort posebno tistih, ki nam dajejo odlično olje (črnica, buga in komuna) ali pa sorte ki so zapostavljene in so že na meji preživetja (zmartel in zizolo). Je prav , sa se gojijo tudi sorte , ki se primerne za naša klimatske razmere tako italijanske kot tudi druge. Trenutno je v svetovnem regisrtu 1275 sort od tega 538 v Italiji v Sloveniji pa 7 sort.
ANTONINO | 13.3.2018 ob 12:00
-4
- +
MONINI in DANTE in je salata glih tako dobra.
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno