Za deregulacijo cen si prizadevajo predvsem trgovci z naftnimi derivati in tovornjakarji.

Aktualna slovenska vlada je namreč uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov podaljšala le do februarja letos, do takrat pa bodo razpravljali o predlogu deregulacije trga. Na ministrstvu za gospodarstvo so za Dnevnik pojasnili, da odločitev še ni sprejeta, vlada in ministrstva pa preučujejo širše posledice, ki bi jih sprememba imela za trg naftnih derivatov, gospodarstvo in gospodinjstva.

Bi potrošnik tankal tam, kjer je bolj poceni?

Za deregulacijo cen si prizadevajo predvsem trgovci z naftnimi derivati in tovornjakarji. Prvi bi tako lahko sami oblikovali maloprodajne cene, drugi pa za zgled dajejo Avstrijo, kjer so razlike med avtocestno bencinsko črpalko in črpalko ob lokalni cesti velike. Na splošno pristaši tovrstnega sistema oblikovanja cen menijo, da bi se tako potrošnik lahko sam odločal in obiskoval bencinsko črpalko, kjer imajo cenejša goriva.

Na avtocesti dražje kot na obrobju

Napovedi so sicer takšne, da bi se ob spremembi za kratek rok cene goriva zvišale na bolje obiskanih lokacijah, med njimi so bencinske postaje ob avtocestah in v mestnih središčih, na obmjenih območjih, podeželju in drugod, pa bi cene utegnile pasti. V tem primeru bi denimo tranzitni potniki plačevali dražji bencin in dizel, domačini pa bi prej ko slej raje obiskovali bencinske servise na obrobjih, kjer bi bila pogonska goriva cenejša.

Slovenija je edina evropska država, kjer so cene goriv še poenotene.

Na Zvezi potrošnikov skeptični

Zanimalo nas je, kako morebitno spremembo ocenjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer pa so danes za naša vprašanja ostali nedosegljivi. Za Dnevnik so komentirali, da si po njihovem mnenju potrošniki od takšnega ukrepa lahko obetajo le višje cene, saj lahko glede na izkušnje s šibkim nadzorom drugih maloprodajnih trgov upravičeno dvomimo, da bi takšen trg deloval v interesu potrošnikov.

Na ZPS so pri tem poudarili, da bi ponudniki cene goriva lahko znižali že sedaj, ker je določena le najvišja cena. Po njihovem mnenju je deregulacija darilo za velike oligopolne korporacije, tega pa si v Sloveniji ne bi smeli privoščiti.

Nekateri imajo monopol

Od okoli 500 bencinskih servisov, ki so po Sloveniji, jih je 307 od Petrola, 106 pa od OMV-ja.  Ker ta dva distributerja obvladujeta okoli 87 odstotkov trga, piše časnik, bi ob liberalizaciji trga morala nadzor uvesti Agencija za varstvo konkurence, da ne bi Petrol in OMV usklajeno dvigala maloprodajnih cen.

V Evropi so sicer tekoča goriva med najbolj obdavčenimi na svetu, v Sloveniji pa svoje dodajo tudi trošarine in drugi davki. 95-oktanski bencin je na primer trenutno naprodaj za dobra 1,2 evra na lite, cena dajatev je manj kot 0,44 evra na liter, več kot pol evra je trošarin, približno 0,22 evra nanese DDV, ostalo so taksa za C02 in drugi prispevki.