Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec marca predstavilo dokument Za dostojno delo, v njem pa se je vlada med drugim dotaknila fleksibilnosti delovnih mest. Kot so zapisali na ministrstvu, želijo s pomočjo dokumenta spodbuditi razpravo o ukrepih, s katerimi bi omejili negativne učinke uporabe atipičnih oblik dela in povečali nadzor na tem področju.

Kot so še sporočili z ministrstva, je bil dokument že obravnavan na aprilski seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na kateri so ustanovili tudi strokovno delovno skupino. Njen mandat je predvsem strokovna razprava o ukrepih, podanih tudi s strani delodajalskih organizacij in sindikatov.

Da bo razprava pestra, se je pokazalo že na zadnji julijski seji ESS, kjer so se partnerji sicer sestali predvsem z namenom obuditve socialnega sporazuma. Sindikati so namreč že tedaj poudarili, da so predlog pripravljeni izpodbijali tudi na ulici.

V Sindikatu državnih organov Slovenije in Sindikatu carinikov Slovenije opozarjajo, da mora razlog za odpustitev prej tičati v strokovnosti dela, ne v "simpatičnosti".

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, se s predlogom, ki ga je podprla večina delodajalskih združenj, ne strinja, saj porušeno zaupanje ne sme biti razlog za prekinitev delovnega razmerja. Predlog je "nedostojen", ministrstvo pa z njim ne spoštuje zahtev po zagotavljanju enakih možnosti.

Delodajalci za popravke

Za razliko od sindikatov ukrep delodajalci podpirajo, a kot poudarjajo, ta še zdaleč ni dogovorjen in ga je treba ustrezno pripraviti. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Igor Antauer je za STA pojasnil, da "resne" seje ekonomsko-socialnega sveta na to temo še ni bilo, saj se delodajalci srečanj nekaj časa niso udeleževali.

"Gre za to, na kakšen način odpustiš nekoga, ki je sicer dober strokovnjak, ampak preprosto ne paše v ekipo ter dela škodo svojim sodelavcem in podjetju," je dejal. Dodal je, da takšen človek v primeru odpovedi iz krivdnih razlogov ostane brez odpravnine in denarnega nadomestila, predlog pa predvideva prav nasprotno, torej bi bil delavec v primeru odpovedi dobil odpravnino, prav tako bi bil upravičen do nadomestila.

Samo dejstvo, da se nekdo ne vklopi v ekipo, kot je poudaril Antauer, ne more biti krivdni razlog za odpoved. Ta rešitev, ki sicer ni niti blizu uskladitvi, je mehkejša, a ima drugo težavo, je izpostavil sekretar ZDOPS. Če bi namreč prišlo do sodnega postopka, se bo po besedah Antauerja zopet zgodilo tisto, kar nihče ne želi, in sicer bo treba na sodišču dokazovati, zakaj vse je nekdo neprimeren.

"Problem je jasen; če je odpuščanje v praksi zelo zakomplicirano, potem bo tudi zaposlovanja manj. Če bo zaposlovanja manj, pa bo več brezposelnosti, kar je še huje," je dejal Antauer in dodal, da bo bistveno več prekarnih oblik dela. Kot je dodal, je element zaupanja med delodajalcem in delavcem sicer že del slovenske zakonodaje, a so postopki nedorečeni in sodišča nimajo prakse.

Resorna ministrica Anja Kopač Mrak

Pogajalska skupina za uskladitev predlogov

Na ministrstvu za delo so sicer pojasnili, da mora z delom najprej zaključiti delovna skupina, nato pa bodo celoten nabor ukrepov, ki bodo izšli iz strokovne razprave s socialnimi partnerji kot konkretne zakonske spremembe, ponovno predstavili širši javnosti in socialnim partnerjem. Ti bodo o konkretnih ukrepih ponovno opravili razpravo na ESS, predvidoma pa bodo ustanovili tudi posebno pogajalsko delovno skupino za končno uskladitev predlogov.