Ključne upnice, med katerimi so poleg DUTB še Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, SID banka in Gorenjska banka, so se tako odločile, ker je v zaključni fazi večmesečnih pogajanj postalo jasno, da njihovi predhodni pogoji ne bodo izpolnjeni.

Med temi ključnimi pogoji so bili zavezujoči dogovori o prestrukturiranju različnih oblik dolga, zagotovila glede likvidnosti in garancije o nadaljevanju poslov s strani vsaj petih največjih kupcev ter zavezujoči dogovor o prestrukturiranju obveznosti do dobaviteljev.

Upnice so ocenile tudi, da s postopkom spremembe terjatev v kapital ne bi odpravili nobenih drugih težav kot zgolj problematike kapitalske neustreznosti Cimosa. S pretvorbo najmanj 112 milijonov evrov dolgov v kapital bi sicer lahko zagotovili solventnost Cimosa, ne pa tudi njegove likvidnosti in poslovnega prestrukturiranja, so ocenile.

Prepričane so, da bo v postopku prisilne poravnave mogoče Cimos bolj učinkovito prestrukturirati, vključno z ohranitvijo kupcev in delovnih mest.

Izvršni direktor za upravljanje premoženja v DUTB Janez Škrubej je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da so se pred odločitvijo, ki je bila dokončno sprejeta danes, posvetovali s ključnimi deležniki Cimosa.

DUTB in ostale ključne upnice po Škrubejevih besedah verjamejo, da pomeni prisilna poravnava večjo verjetnost za stabilizacijo družbe in pogoj za boljši končni dogovor z deležniki. Pomeni tudi boljšo podlago za izboljšave v poslovnih procesih in je ključna za zadržanje kupcev, je pristavil.

Glavni cilj predlaganega postopka je tako stabilizirati položaj družbe, rešiti težavo njene kapitalske neustreznosti in pripraviti trdno podlago za razvoj podjetja v prihodnosti.

Na vprašanje, kakšna je verjetnost uspeha prisilne poravnave, je Škrubej odgovoril, da pogovori z vsemi deležniki kažejo, da nikomur od njih ni v interesu stečaj družbe. Spomnil je tudi, da gre za prvi večji postopek, sprožen s strani upnikov, in ne dolžnika.

Nekoliko bolj slikovit je bil vodja upravljanja terjatev na DUTB Janne Harjunpää. Dejal je, da v bančništvu in življenju nič ni 100-odstotno gotovo in da dobrih možnosti ni, so samo težke. Verjame pa, da je podjetje vredno rešiti.

Z njim se je strinjal glavni izvršni direktor DUTB Christopher Gwilliam. Dejal je, da ima podjetje strateško pomembne proizvode, a se ga je s preteklimi poslovnimi odločitvami "zlorabilo". Pozitivno se mu zdi, da postopek tokrat vključuje vse ključne deležnike.

Postopek prisilne poravnave bodo upnice sprožile v Sloveniji, ker je Cimos skupina povezanih podjetij, ki delujejo v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji, pa bo DUTB vse njegove družbe tudi v prihodnje obravnavala enakovredno in si bo še naprej prizadevala za ohranitev poslovanja vseh povezanih podjetij.

Škrubej je ocenil, da bo postopek prisilne poravnave trajal nekaj mesecev, najverjetneje do konca leta. Najpomembnejši Cimosovi kupci po zagotovilih DUTB odločitev razumejo, so nanjo pripravljeni in ji ne nasprotujejo. Ključni dobavitelji pa obljubljajo, da bodo tudi v prihodnje sodelovali s Cimosom pod enakimi pogoji.

Na vprašanje, kako na odločitev gledajo predstavniki države - ta je prek paradržavnih ustanov tudi lastnica Cimosa -, je Harjunpää odgovoril, da so jih z odločitvijo seznanili in da ji niso nasprotovali.

Ključne upnice so pripravile že tudi iniciativni načrt za prestrukturiranje družbe, dokončnega pa bodo oblikovali v okviru postopka prisilne poravnave. O podrobnostih Škrubej ni želel govoriti, zagotovil pa je, da so razmišljali tudi o likvidnostnih težavah Cimosa, ki jih je ta do zdaj reševal s prodajo nekaterih naložb.

Bistveno se DUTB in ostalim v trenutnemu zapletenemu položaju zdi, da vsi deležniki zastavljenemu procesu namenijo vso podporo. Cimos je namreč pomemben udeleženec evropskega avtomobilskega trga.

Škrubej je zato zagotovil, da postopek prisilne poravnave ni namenjen agresivnemu prestrukturiranju drugih terjatev, na primer tistih do dobaviteljev. V prihodnjih dneh bodo odločitev in njene posledice podrobneje predstavili še najpomembnejšim kupcem.

Upravo in nadzorni svet Cimosa so o odločitvi že obvestili in vodstvo je po Škrubejevih besedah pripravljeno procesu dati vso podporo. Vsaj na začetku naj bi tako upniki sodelovali s sedanjo upravo pod vodstvom Jerka Bartoliča.

Da bi pospešili prizadevanja za izboljšanje poslovanja družbe, pa bodo trenutnemu vodstvu v pomoč pripeljali svetovalca za področje avtomobilske industrije, nemško družbo Admetam. Škrubej je pojasnil, da so svetovalca preverili pri ključnih kupcih in dobili pozitiven odziv.

Cimos, ki je marca razglasil insolventnost, je s približno 7000 zaposlenimi na ravni skupine eno večjih slovenskih proizvodnih podjetij in je dejaven predvsem v proizvodnji komponent za avtomobilsko industrijo, še iz časa prejšnje uprave pod vodstvom Franca Krašovca ga bremeni okoli 400 milijonov evrov težak dolg.