Z akcijo želijo zajeziti pojav napadov palmovega vrtača, občanom pa omogočiti brezplačno ali za simbolično ceno oddajo poškodovanih palm.

Že posekane poškodovane palme na zasebnih parcelah občanov obeh občin bo brezplačno prevzela in ustrezno odložila Marjetica Koper. Tistim, ki nimajo možnosti pripraviti poškodovanih rastlin za prevzem (to pomeni podrtje palme), pa ponujajo tudi storitev odstranitve po simbolični ceni 30 evrov za palme višine do 2,5 metra in 70 evrov za palme višine nad 2,5 metra.

Marjetica Koper bo odstranitev poškodovanih palm zagotovila med 27. februarjem in 3. marcem.

Palmov vrtač

Pred leti je palme ogrožal palmov rilčkar (Rhynchophorus ferrugineus), ki se je precej uspešno zatrl in ne spada več med karantenske škodljivce. Na žalost pa se je pojavil nov škodljivec, in sicer palmov vrtač (Paysandisia archon).

Palmov vrtač je metulj, ki izvira iz južne poloble, in sicer iz Argentine. Razširjen je po vsej Ameriki, kjer pa ni obravnavan kot nevaren škodljivec, saj ima v naravnem okolju dovolj naravnih sovražnikov, ki ne dovolijo, da bi se populacija škodljivca toliko povečala, da bi ogrozila obstoj palm. Pri nas je to drugače. Škodljivec se je na naše območje naselil najverjetneje z uvozom sadik palm. V Evropi se je palmov vrtač prvič razširil v španski Barceloni. V Sloveniji so škodljivca prvič opazili v Izoli jeseni 2008 in potem še spomladi 2009. Takrat so vse sumljive palme požagali in zažgali. Kljub temu da je bil ukrep sprva uspešen, se je škodljivec vseeno razširil in danes povzroča precej preglavic. Naše podnebje mu namreč ustreza, saj v zadnjih nekaj letih ni bilo daljših hladnih obdobij, ki bi populacijo vrtača zmanjšale.

Ta škodljivec se precej hitro širi, saj pri nas nima naravnega sovražnika, poleg tega ga je težko opaziti, ker dela škodo v deblu palme, odrasli osebki pa v glavnem letijo ponoči. Najbolj dovzetna za škodljivca je visoka žumara (Trachycarpus fortune), vendar vrtač ogroža tudi druge vrste palm, ki so prisotne na našem območju (npr. Washingtonia robusta, Phoenix canariensis, idr.).

Škodo dela ličinka metulja, ki je precej velik, saj meri v premeru kril do 10 cm. Samice so približno tretjino večje od samcev in zelo dobro letajo, zato jih je težko spremljati. Plodne samice izlegajo jajčeca pri osnovi listnih pecljev, kasneje se zavrtajo v listne peclje in nato nažirajo naprej deblo palme. Ker palme rastejo samo na vrhu debla, se listi hitro posušijo in ni več rešitve za rastlino.

Pomembna je preventiva, saj v Sloveniji še nimamo registriranega pripravka za zatiranje vrtača, zato uradni ukrepi za zatiranje tega škodljivca še niso določeni.

Obolele palme kažejo naslednje znake: sušenje listov, venenje mladih listov, slaba razrast, žagovina po tleh. Te palme je potrebno takoj odstraniti, da se gosenica ne premakne na druge zdrave palme.