Predlog kandidature je plod sodelovanja Italije in Slovenije v projektu Julius, s katerim želita izkoristiti izkušnje, pridobljene tekom čezmejnega sodelovanja, v korist ovrednotenja kraškega in gorskega okolja. Predstavili so ga v soboto v italijanskem Tržiču, v začetku oktobra ga bodo predstavili v Bruslju, o predstavitvi v Sloveniji pa se z vodilno partnerico še dogovarjajo, je pojasnila skrbnica projekta pri Občini Postojna Dolores Dolenc.

Italijanski in slovenski Kras imata nekatere edinstvene skupne geo-naravne značilnosti. Posebno izrazite so skupne zgodovinske korenine, od kulture gradišč, nekropol iz bronaste in železne dobe, pa do strelskih jarkov prve svetovne vojne prek pomembnih zgodovinskih obdobij rimskega in beneškega imperija.

Med številnimi značilnostmi območja so ohranjeni ostanki petih naselbin-gradišč v Tržiču v sklopu enega najpomembnejših naseljenih območij iz obdobja bronaste in železne dobe. Na vsem območju Krasa - od gradišča Jelarje do Bujskega območja - je mogoče najti materiale in izdelke visoke zgodovinske in arheološke vrednosti iz bronaste in železne dobe.

V Ribiškem naselju v občini Devin Nabrežina se nahaja eno najpomembnejših paleontoloških najdišč in eno najvidnejših nahajališč ostankov dinozavrov v Evropi. Tam je bilo najdeno najpopolnejše in najstarejše okostje dinozavra v Evropi, odlično ohranjen primerek drugod nepoznane vrste, kar je privedlo do revolucije v evropski paleontologiji in paleografiji, ki se ukvarja z obdobjem krede.

Postonjska jama je pravi "hit" med obiskovalci

Postojnska jama, ki jo je obiskalo že 35 milijonov obiskovalcev, tekom 21 kilometrov rovov, galerij in mogočnih dvoran ponuja enkratno izkušnjo in sodi med najbolj raznolike jamske sisteme na svetu. V sklopu Krasa se nahaja več kot 200 arheološko zanimivih podzemnih jam.

Najbolj žgoči boji evropske fronte prve svetovne vojne so se bili na območju posoškega Krasa, od Gorice do Tržiča, od hriba Grmada do Devina. Muzeji na prostem, ki se nahajajo na omenjenih območjih, so enkratna pričevanja o grozotah bitk, kjer se je na tisoče mož borilo več kot dve leti. Med letoma 1915 in 1917 se je Kras spremenil v ogromno vojno polje, kjer je bilo zgrajenih na kilometre strelskih jarkov in vojaških struktur, topniških položajev, cest in steza, ki so jih vojaki uporabljali za prevoz materialov iz zaledja na fronto, so med drugim izpostavili pripravljavci kandidature.

Sobotna predstavitev v Tržiču je bila sicer prva predstavitev kandidature in po besedah Dolenčeve pomeni začetek procesa, ki bo ob intenzivnem delu potekal od tri do pet let. Vodilni partner se je skupaj z drugimi občinami obvezal, da bo prošnjo za vpis posredoval svetu italijanske nacionalne komisije za Unesco, saj meni, da izpolnjuje tri od štirih zahtev, ki zadevajo naravne kraje, in dve od šestih zahtev, ki zadevajo kulturne kraje.

O vpisu Krasa na Unescov seznam se sicer govori že nekaj časa. Že leta 2012 je Slovenska nacionalna komisija za Unesco omenila, da se pripravlja nominacija za Dinarski kras, in sicer serijska čezmejna nominacija, v kateri poleg Slovenije sodelujejo še Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija ter Črna gora.

S pobudo, ki je bila predstavljena v Tržiču, komisija ni bila seznanjena, a kot je pojasnila generalna sekretarka Marjutka Hafner, se zaradi privlačnosti seznama svetovne dediščine redno pojavljajo različni predlogi in iniciative na lokalni ravni za vpis spomenikov in spomeniških območij na ta seznam. Poudarila je tudi, da uradne postopke za vpis vodi država, ki tudi zagotavlja pravni, finančni, organizacijski in politični okvir za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot.

Predlog vpisa v začetku prihodnjega leta?

Slovenija tako trenutno sodeluje pri pripravi skupne kandidature za vpis Dinarskega krasa skupaj z že omenjenimi državami in njihovimi pristojnimi službami. Hkrati je projekt Dinarski kras eden od pilotnih projektov Centra za svetovno dediščino, kar zagotavlja njegovo pomoč ter pomoč njegovih posvetovalnih teles.

"Predlog za pričetek priprave kandidature lahko podajo strokovne ali interesne skupine, ki jih naslovijo na pristojna ministrstva ali urad za Unesco. Prvi korak k pripravi nominacijskega dosjeja pa je vpis na poskusni seznam, ki ga potrdi vlada RS," je pojasnila Hafnerjeva.

Po njenih besedah je trenutno v zaključni fazi priprava in sprejem predloga za uvrstitev na poskusni seznam, ki je prvi korak k pričetku priprave nominacijskega dosjeja. V primeru Slovenije bo že vpisan Klasični kras preimenovan v Dinarski kras. "Ocenjujemo, da bo predlog za spremembo vpisa na poskusni seznam oddan v začetku leta 2015, sam nominacijski dosje pa predvidoma v naslednjih dveh letih," je dodala generalna sekretarka.

Razkrila je še, da so med aktualnimi predlogi za pripravo nominacij tudi bukovi gozdovi in arhitektura Jožeta Plečnika.