Ime sorte grozdja teran se bo lahko uporabljalo izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši od napisa Hrvatska Istra, piše v prvem členu osnutka akta, ki je dolg pet strani in ima tri člene.

Tako podrobno opredeljeni pogoji za označevanje v primeru odobritve takšne izjeme so neobičajni in izjemni, kar kaže na prizadevanja komisije za zaščito slovenskega vina teran, so pojasnili viri pri komisiji konec februarja, ko je osnutek delegiranega akta prvič pricurljal v javnost.

V drugem členu osnutka akta piše, da je mogoče vina z zaščiteno oznako porekla Hrvatska Istra, proizvedena pred uveljavitvijo akta, prodajati do izčrpanja zaloge, tudi če ne spoštujejo pogojev za označevanje, opredeljenih v delegiranem aktu. V tretjem členu pa, da naj bi se delegirani akt uporabljal za obdobje od 1. julija 2013.

Pristojne službe komisije so akt pripravile 24. februarja. Takrat je bil končan proces notranjega posvetovanja relevantnih generalnih direktoratov komisije, generalnega sekretariata in pravne službe, ki omogoča pripravo formalnega mnenja o vsebini predloga.

Naslednji korak je bil javna objava akta, ki se je zgodila minuli petek, čeprav je bila sprva predvidena konec februarja. Akt je zdaj do 14. aprila v javnem posvetovanju. Gre za to, da je umeščen na tako imenovani portal za izboljšanje zakonodaje oziroma na portal za zagotovitev transparentnosti, ko ga je mogoče komentirati.

Nato gre skozi pisni postopek sprejetja, ki običajno traja približno dva tedna. Pri tem pisnem postopku gre za to, da akt odobrijo še komisarji.

Nato pa začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrneta. Akt je sicer zelo težko zavrniti. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina.

A kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, se komisar EU za kmetijstvo Phil Hogan ne želi opredeliti do suma ponarejenih dokumentov, prav tako še vedno ni zagotovil popolnega dostopa do podatkov v hrvaški vlogi. Zato se je Slovenija na komisarjevo pismo že ustrezno odzvala.

Slovenija je namreč prejšnji teden Hoganu ponovno poslala kopije hrvaške vloge, na podlagi katerih je v delu, ki ni bil počrnjen, možno domnevati, da je Hrvaška predložila nacionalni pravilnik o sortni listi z datumom 17. november 2004, v prilogi istega dokumenta pa je seznam sort, ki upošteva spremembo iz leta 2010, ko je Hrvaška ločila sorti teran in refošk v dve različni sorti.

Slovenija je ponovno priložila tudi skupno raziskavo slovenskih in hrvaških raziskovalcev iz leta 2014, v kateri je dokazano, da imata sorti refošk in teran enak genotip, torej da gre za isto sorto, ter da je bila zato ločitev obeh sort strokovno neutemeljena.

Prav tako je od Evropske komisije ponovno zahtevala dostop do hrvaške vloge v celoti, opozorila pa tudi na mnenje evropske varuhinje za človekove pravice, da bi morala komisija pridelovalcem zagotoviti poln dostop do podatkov v hrvaški vlogi, z zavračanjem zahteve pridelovalcev pa da je ravnala nepravilno.

Vendar pa je komisar Hogan le pisno sporočil, da je seznanjen z zaskrbljenostjo Slovenije, njena prošnja pa da se preučuje. Komisija se bo nanjo odzvala v roku, je obljubil komisar, ki pa ni našel novih elementov, da bi spremenil svojo prvotno oceno, zato je službam komisije naročil, da objavijo predlog delegiranega akta na portalu za boljšo zakonodajo.

Na kmetijskem ministrstvu so tako danes ponovno poudarili, da bo Slovenija za ekskluzivno zaščito slovenskih proizvajalcev terana zaradi vsebinskih razlogov in očitne napake v postopanju komisije uporabila vsa legitimna sredstva, kar vključuje, če bo treba, tudi tožbo pred Evropskim sodiščem.

"Reakcija komisarja Hogana me ni presenetila, sem pa žalosten. Pričakovali smo, da se bo opredeli do suma, ali so hrvaški dokumenti ponarejeni ali ne, napisal pa je le, da ne vidi novih dejstev. Pričakovali smo tudi, da nam bo razkril hrvaške dokumente, a je napisal le, da razume našo zaskrbljenost," je za STA poudaril kmetijski minister Dejan Židan.

Ob tem je izpostavil, da ima predlog delegiranega akta novo zavajajoče trditev - da so leta 2013 med Slovenijo in Hrvaško potekala pogajanja o teranu. "Kar v vsakem primeru niso, saj ima Slovenija teran zaščiten in nasprotujemo temu, da se ta zaščita razširi na koga drugega," je zagotovil minister.

"Kaj vse mora pisati v prikriti hrvaški vlogi, če celo za tisto, kar je odkrito, ugotovimo, da obstaja sum falsifikata," je dejal. Ob tem je spomnil, da je leta 2013 slovenska vinarska inšpekcija opazila, da se v Sloveniji skuša tržiti vino, ki je napačno označeno in prihaja s Hrvaške (teran) in takoj ukrepala. Takrat je Slovenija obvestila Bruselj, tedanji komisar (Dacian Ciolos) pa je povedal, da je zaščita terana slovenska in da Hrvaška ni zaprosila za izjemo.

Slovenija je sicer danes po ministrovih pojasnilih že odreagirala s protestnim pismom in argumenti, naslovljenimi na Hogana. Nekateri postopki pa bodo po njegovih besedah potekali preko državnega vrha v prihodnjih dneh.

Država namreč tožbo lahko vloži, ko bo delegirani akt objavljen v evropskem uradnem listu, pred tem ne more. "V tej fazi, ko je akt objavljen na portalu za boljšo zakonodajo, bomo aktivni, argumenti bodo močni. Pričakujemo, da nam bo Hogan razkril prikrite dokumente in nam s tem omogočil, da bomo prava stranka v postopku, ne pa samo navidezna," je dejal.

Židan je ob tem slovenskim proizvajalcem terana zagotovil, da se bori za njih in da jim bo država v vsakem primeru stala ob strani, tudi če to pomeni tožbo proti komisiji.