Glasovanje je potekalo brez posebnosti, prve rezultate pa je mogoče pričakovati v nekaj urah. Vzporednih volitev zaradi stroškov niso izvedli.

So pa rezultate merili grški mediji. Dve različni tovrstni merjenji sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazali, da je v prednosti tabor "proti".

Telefonska anketa televizije Star tako kaže, da je "proti" glasovalo od 49 do 54 odstotkov ljudi, medtem ko naj bi glas "za" oddalo od 46 do 51 odstotkov volivcev. Medtem je televizija Mega delež glasov "proti" po opravljeni anketi ocenila na od 49,5 do 53,5 odstotka, delež glasov "za" pa na od 46,5 do 50,5 odstotka.

Volišča so se danes odprla ob 7. uri po lokalnem času (6. uri po srednjeevropskem času), volilno pravico pa je imelo okoli 9,8 milijona Grkov. Volilna udeležba je popoldne že presegla 40 odstotkov, kar je meja za legalno veljavnost rezultata.

Grki so na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali naj Grčija sprejme ponujeni dogovor mednarodnih posojilodajalcev v zameno za nadaljnjo finančno pomoč. Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) so v zameno za podaljšanje drugega programa pomoči Grčiji zahtevali dodatne reforme in varčevalne ukrepe, na katere pa grška vlada premiera Aleksisa Ciprasa ni želela pristati.

A drugi program pomoči se je v tem tednu že iztekel in ga torej ni mogoče več podaljšati. Tako se odpirajo različne interpretacije, o čem so Grki sploh glasovali.

Ciprasova vlada vztraja, da je šlo za glasovanje za ali proti novim varčevalnim ukrepom. Grški finančni minister Janis Varufakis je tako ob oddaji glasu danes izjavil, da je referendum priložnost, da Grki odločijo o varčevalnem ultimatu.

V Evropi pa je bilo slišati, da gre za glasovanje za ali proti evru. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je danes poudaril, da bodo morali Grki, če bodo zavrnili pogoje mednarodnih upnikov, mogoče uvesti novo valuto, saj evro več ne bo na voljo.

Zagotovo bodo tudi po izidu, ne glede na to, kakšen bo, njegove interpretacije iz Aten in drugih evropskih držav različne.

V ponedeljek bodo oči uprte v francosko prestolnico, kjer se bosta zvečer sestala francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel. Voditelja dveh največjih evropskih gospodarstev bosta ob delovni večerji "ocenila posledice grškega referenduma", so sporočili iz Pariza. V Berlinu so dodali, da bo to priložnost za "skupno analizo" rezultatov.