"Ni potrebno, da bi vsak Slovenec vsak dan jedel ribo. Vsekakor pa je sezonske vrhunske ponudbe dovolj, da bi se z njo bolj neposredno lahko srečevali tisti, ki res vedo kaj pomeni sveža riba in jo želijo na svojem krožniku.  Iščemo nove načine kako kar najtesneje povezati ribiče in potrošnike po vsej Sloveniji," je na predstavitvi brošure v Hotelu Marina Izola poudarila njen soavtorica univ. dipl. inž. zoot. Snežana Levstik, ki je svetovalka specialistka za ribištvo Oddelka za kmetijsko svetovanje - izpostava Koper.

Predstavitev je bila namenjena strokovni kulinarični javnosti in pogovoru o tem, kako svež  ulov domačih ribičev čim bolj neposredno in enostavno a vrhunsko ponuditi potrošniku. Tako sta bila tam poleg predstavnikov medijev, lokalnih gostincev in ribičev tudi priznana kulinarika Tomaž Kavčič  iz restavracije Pri Lojzetu, Zemono in Uroš Štefalin iz Vile Podvin, v zadovoljstvo vseh pa ni manjkal niti naš vrhunski etnolog  prof. Janez Bogataj.

Bogataj se je brošure razveselil predvsem v kontekstu spoznavanja proizvodnje in ponudbe domače hrane in dejal, da je danes, ko lahko izvemo, kateri kmet je pridelal zelenjavo ali na primer naredil sir, pomembno, da lahko spoznamo tudi ribiče, ki ujamejo ribo na našem krožniku. Zato je avtorjem čestital za brošuro, ki zbližuje ribiče in potrošnike ter bil dokaj kritičen, ko je dejal: Prava sramota je, da tako brošuro dobimo šele sedaj. Imamo monografije Triglava in Julijcev, ki predstavljajo, kakšni so ti hribi zjutraj, čez dan, ali v sončnem zahodu, tako knjigo o morju in ribah pa dobimo šele sedaj. Država bi morala tudi takim publikacijam namenjati več pozornosti.« Za ribe v turistični ponudbi pa je dejal, da je idealno, da se ponudijo tako na preproste lokalne tradicionalne načine, kot tud  z nadgradnjo v vrhunski kulinariki.

Kuharji iz Hotel Marina so ob vodstvu mojstra Iveka Evačiča poskrbeli za promocijo svežega slovenskega ulova, oziroma za to, da se je na krožnikih znašel tako v njegovi enostavnosti kot vrhunski pripravi.

Ob dogodku je Snežana Levstik spomnila, da imamo pravzaprav šele danes prvo res slovensko nacionalno ribištvo. "Nekdaj se je slovensko ribištvo bogato razvijalo v okolici Trsta kot del Avstro-Ogrske monarhije, nato je postalo vitalni del Jugoslovanskega ribištva s celo predelovalno ribjo industrijo Delamaris in danes, po razrezu zadnjega para industrijske lebdeče koče v 2012, je to končno postalo slovensko obrtniško ribištvo, ki deluje skoraj izključno znotraj naših nacionalnih voda in od katerega živi preko 80 družin. Proces »levitve« iz industrijskega v obrtniško ribištvo je trajal več kot zadnjih dvajset let," je povedala.

Temu je odločno dodala: "Prenehati se moramo norčevati in posmehovati velikosti našega morja in ribištva. Bodimo že enkrat ponosni, da morje imamo. Raje se seznanimo z izjemno raznolikostjo in z bogastvom našega kosa Tržaškega zaliva. Ribiči lovijo preko 70 različnih ribiških proizvodov izmed 200 sicer prisotnih. Žal tega ulova ne poje v večini slovenski potrošnik. Naučimo lahko ljudi kako prepoznati svežo ribo in kako jo primerno pripraviti. Spoznajmo na novo naše ribištvo, naše ribiče in njihovo delo. Začnimo to težko a lepo delo spoštovati  kot  mu pripada. Zavejmo se,  da gre za enega zadnjih poklicev, ki še popolnoma temelji na naravi in ki nas oskrbuje z vrhunsko hrano."