20 °C
DANES
JUTRI
19 °C
29 °C
12:20
23.09.2018

71 LET OD VRNITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI: Osrednja slovesnost bo v Komnu

V soboto bo minilo 71 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. V Sloveniji zato 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja prireditev v počastitev praznika bo letos v Komnu.

Uredništvo/STA/K.K., foto: arhiv, komen.si, tigr-drustvo.si, kombinatke.si
13.09.2018 ob 10:48

Slovesnost bo na komenskem travniku

Kot je povedal komenski podžupan Valter Ščuka, bodo sobotno slovesnost pripravili na komenskem travniku, kjer se je pred natanko 40 leti zbrala velika množica ljudi, ki so počastili spomin na 35. obletnico sprejetja avnojskega sklepa, da se Primorska priključi matični domovini.

Kraški občini Komen pri organizaciji proslave pomagajo tudi ostale primorske občine. Že v petek pred praznikom bodo v Komnu gostili sprejem za župane vseh 24 primorskih občin, ki se jim bodo pridružili tudi župani iz sosednje Italije.

Na sobotni osrednji prireditvi se bo na glavnem odru v Komnu zbralo 200 nastopajočih pevcev, glasbenikov in recitatorjev. Slavnostni govornik bo tržaški pisatelj in novinar, sin enega od ustanoviteljev protifašistične organizacije Tigr Dušan Jelinčič (na sliki zgoraj), zbrane bosta nagovorila tudi donedavni komenski župan Marko Bandelli, ki se seli v vlado, in članica občinskega združenja borcev Komen in podpredsednica ZZB Slovenije Ljubica Jelušič.

Po koncu osrednje prireditve bodo obiskovalci lahko prisluhnili koncertu ženskega pevskega zbora Kombinat. Primorska je bila vse do konca prve svetovne vojne povezana s Slovenijo v enotnem cesarstvu, zato so se nemudoma po italijanski zasedbi jeseni 1918 in zlomu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni začela prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu.

Pariška mirovna konferenca leta 1919 se je končala, ne da bi rešila obmejno vprašanje, s podpisom rapalske pogodbe novembra 1920 pa so Goriška Brda, Gorica, Vipavska in Soška dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra pripadli Italiji.

Ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t. i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni - cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava, in cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade.

Pariška mirovna pogodba

S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu je obveljal francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem so Italiji pripadle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del Goriške in del Tržaške, Istro južno od reke Mirne, jadranske otoke in Zadar z okolico.

S pariško mirovno pogodbo se je tako večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je ostalo še okrog 140.000 Slovencev.

Državni praznik od leta 2005

Širša okolica Trsta, ki je poleg tega mesta vključevala še Koper, Izolo, Piran, Umag, Buje in Novigrad, je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje (STO), razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta.

Leta 1954 je bilo STO s Spomenico o soglasju (t. i. londonskim sporazumom) ukinjeno - cona B je prešla pod Jugoslavijo, cona B pa pod Italijo. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan.

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
primorec | 14.9.2018 ob 14:59
-1
- +
@ @primorec | danes ob 13:11 | danes ob 13:29, očitno sem jaz dojel malo, ti pa žal nič!
Kar si napisal v prvem odstavku si v drugem negiral in sicer: "Istra je polotok v jugozahodni Sloveniji..." in v drugenm odstavku napišeš: " ...da to območje in ta živež, ima bore malo nič skupnega s Slovenijo,...."
Torej?
Daj malo se ohladi in ne delat sramote istrijanom.
@primorec | danes ob 13:11 | 14.9.2018 ob 13:29
0
- +
Torej, nekaj malega si vendarle dojel: Istra je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški na severu Jadranskega morja. Majhen del sega tudi v Italijo. Prebivalci so Istrijani. Pomembnejša istrska mesta so Koper, Pulj, Poreč, Rovinj, Pazin, Labin, Buzet, Opatija, Umag, Piran, Izola, Novigrad, Vodnjan, Milje in Dolina.

Zdaj moraš samo še spregledat in dojet, da to območje in ta živež, ima bore malo nič skupnega s Slovenijo oz Hrvaško, več skupnih elementov pa ima s Furlanijo-Julijsko krajino!

Tako da sprijazni se, to je območje, ki mora iti na svoje, brez hegemonije in nadoblasti prej naštetih 3 državnih elementov! In do tega bo prej ali slej tudi prišlo!

Sovraštvo pa seveda izvira iz tega, ko tujerodni subjekti (pri nas zlasti žabarji oz. vse kar je iznad Črnega Kala) na tvojem domačem območju vršijo politiko: To je naše!
primorec | 14.9.2018 ob 13:16
-2
- +
@ bošteran | danes ob 08:01, tudi zate velja enako in sicer ni nobenega gneva in nestrpnosti do avtohtonega prebivalstva v Istri. Ravno avtohtono prebivalstvo je tisto, ki je nestrpno do vseh ostalih, ki so Istro (beri istrijane) osvobodili izpod fašističnega jarma (res je da so v tem boju sodelovali tudi v manjšini istrijani, žal jih je bila večini na strani fašistov) in se v zadnjih 70 letih naselili v slovenskem primorju! Je razlika med narodnostjo ali pa med poimenovanjem prebivalcev, ki živijo na določenem območju. Prej ko boste to razumeli lažje vam bo!
primorec | 14.9.2018 ob 13:11
0
- +
@ @primorec | včeraj ob 15:01 | danes ob 08:42,
no če je kaj nesmisel je nesmisel to o republiki Istri. Še enkrat si preberi zadnji stavek mojega komentarja katerega komentiraš!
Noben neistrijan ali neištrijan ni napisal, da sovraži istrijane oz. ištrijane in Istro, ta sovražnost prihaja ravno iz vaših ištrijanskih ust, ker bi radi imeli etnično čisto ištrijansko republiko, pa vas ni niti za eno zapuščeno istrsko vas ni kot so npr. Abitanti. Sicer pa narodnosti istrijan ne obstaja kakor tudi ne obstaja štajerska, gorenska, prekmurska,... narodnost, obstajajo le prebivalci, ki se imenujejo po pokrajini na kateri so naseljeni zato si preberi naslednje : Ístra je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški na severu Jadranskega morja. Majhen del sega tudi v Italijo. Prebivalci so Istrijani. Pomembnejša istrska mesta so Koper, Pulj, Poreč, Rovinj, Pazin, Labin, Buzet, Opatija, Umag, Piran, Izola, Novigrad, Vodnjan, Milje in Dolina.
@primorec | včeraj ob 15:01 | 14.9.2018 ob 08:42
2
- +
Vse kar je na zemljevidu je geografski pojem, vključno z nesmiselno, psevdo državo zlovenijo!
Tako nič se bat "Primorec", mi Ištrijani bomo na tem geografskem pojmu imeli svojo republiko, katero predvsem žabarske pijavke ne bodo več molzle!
Tisti pa ki ste proti in sovražite Istro in Ištrijane, kljub temu pa živite na tem geografskem pojmu, če vam tukaj ne paše, se odselite tam kjer vam bo lepše in boljše!
bošteran | 14.9.2018 ob 08:01
1
- +
Neverjetno koliko gneva in nestrpnosti do avtohtonega prebivalstva v Istri.Zaponite si Istrijani so preživeli toliko režimov samo zato,ker so miroljubni trmasti in vztrajni,ker noben drugi ne bi vzdržall na tako skopi zemlji in ob takih .ignoranskih oblastnikov do istrijanov.V poduk ta praznik ni naš praznik mi smo bili priključeni šele 1973 z Osimskimi sporazumi,da se razumemo.
Eho | 14.9.2018 ob 00:54
2
- +
Kombinatke so carice.
Kombajn | 13.9.2018 ob 22:35
0
- +
PA ne vec teh kombinantk vlacit povsod, naj to zastopajo pravi ljudje ki vedo za kaj se je borilo. To univerzitento salonsko levicarstvo naj ostane dome;)
Koliko | 13.9.2018 ob 22:02
0
- +
Nezavednih kretenov pametuje...
Eho | 13.9.2018 ob 17:07
5
- +
Musolini je v začetku prejšnjega stoletja v Istro naselil veliko število Italijanov iz južnejših krajev Italije, ki niso bili kompatibilni s Italijanskimi staroselci v Istri. Italijanski priseljenci so bili zelo predani socialistu Musoliniju, ter kasneje fašistu Musoliniju. Iz Istre so se po drugi vojni morali odseliti predvsem Italijanski priseljenci, ki jih je v te kraje pripeljal in naselil Musolini. Italijanski staroselci so ostali, staroselcev niso preganjali, zaželeno je bilo, da ostanejo v Istri.

Tudi veliko staroselcev je odšlo ker so se sami tako odločili. Noben jih ni preganjal. Odhajali niso v Italijo ampak v Ameriko. V Ameriko pa so še posebej masovno odhajali predvsem Italijani iz Italije, na sto tisoče Italijanov iz Italije se je odselilo v Ameriko iz Italije. Eni in drugi niso bežali ampak so odšli po lastni presoji.

Iz Istre niso odšli vsi Italijani, večina jih je ostala in še danes so tu. V Istri na vsakem koraku čuješ italijanski jezik. Italijanski partizani so bili zelo dobri in svoji domovini s vsem srcem in vso dušo predani borci.

1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno