ZVEZA ZA PRIMORSKO VZTRAJA Z OBLIKOVANJEM POKRAJIN: Državi podala dva predloga

Slovenija

Zveza za Primorsko (ZZP) se že vse od slovenske osamosvojitve dalje trudi prepričati javnost in slovensko politiko o nujnosti oblikovanja pokrajin. Najpomembnejše pa bodo pristojnosti, ki naj bi jih pokrajine dobile, ter njihovo financiranje, so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci.

"Z veliko željo, da tokratna pobuda predsednika države in predsednika državnega sveta uspe v odprti razpravi o pokrajinah, posredujemo pobude, ki bi omilile razprtije in omogočile konsenz večine prebivalcev Slovenije za ustanovitev pokrajin," je dejal podpredsednik programskega sveta ZZP Peter Velikonja.

V ZZP menijo, da ideje o pokrajinah, ki prihajajo v javnost, spodbujajo k prepirom o geografskih mejah in središčih, pri tem pa pozabljamo na ključno vprašanje - koliko denarja bo zakon namenil pokrajinam in lokalnim skupnostim. Smisel ustanovitve pokrajin je samoupravljanje z več finančnimi sredstvi in hitrejše izvajanje aktivnosti, ki se sedaj zaustavljajo zaradi ene same točke odločanja.

Peter Velikonja

"S centraliziranim pristopom se izpostavljamo nevarnostim, ki se odražajo kot vedno hitrejše družbene, ekonomske, tehnološke in tudi okoljske spremembe. Pokrajine s samoodločanjem in več finančnimi viri so pravi odgovor na izzive prihodnosti in to mora postati osnova za javno razpravo o ureditvi Republike Slovenije," je še dejal Velikonja.

Slovenija je vedno bolj centralizirana država, centralizem pa vodi v avtokratski sistem, je prepričan predsednik programskega sveta ZZP Pavel Gregorčič. Demokracijo torej predstavlja le policentrični razvoj države, k temu pa bi pripomogle predvsem pokrajine.

Pavel Gregorčič

Zato so včeraj predstavili dva predloga. Po prvem naj bi država določila zgolj minimalne kriterije za ustanovitev pokrajin, kot so npr. najmanjše število občin ali prebivalcev, občine pa bi se nato odločile, s kom želijo sodelovati. V tem primeru pokrajine ne bi bile zakonsko obvezne. V drugem predlogu pa se zavzemajo za ustanovitev t. i. testne pokrajine, v okviru pilotnega projekta bi nato preizkusili modele upravljanja javnih zadev ter stroške in učinke.

"S tem bi se izognili nepotrebnim napakam in stroškom ter dokazovanju smiselnosti pokrajin, saj bi imeli konkreten vzorec in konkretne rezultate, ki bi jih nato za prevzem modela v celoti še lahko dopolnili," je poudaril Velikonja.

V ZZP so še prepričani, da je postavljen rok leta 2030 za oblikovanje pokrajin preveč oddaljen, saj bodo takrat v Sloveniji popolnoma drugačne demografske in ekonomske razmere kot danes.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
galeb |  24 .10. 2019 ob  15: 16
@Istriano
A ti res dobro živiš tako, kot je? Ko se vse seli samo še v Ljubljano? Ko se po celi Sloveniji zapirajo podjetja in izgubljajo delovna mesta, po Ljubljani pa nova podjetja in nova delovna mesta rastejo kot gobe po dežju? Ko so se delovni ljudje, ki so leta in desetletja delali v domačem kraju, čez noč primorani voziti na delo v Ljubljano? Da sploh ne govorimo o mladih novo-zaposlenih, ki službo lahko dobijo skoraj samo še v Ljubljani in se tja dnevno vozijo ali pa kar odselijo? Ko se po vseh slovenskih krajih zapirajo pošte, manjše ambulante, manjše šole, lokalne urgence... tiste v Ljubljani pa dobivajo vse-nacionalno namenskost in se temu primerno širijo in večajo? Ko po slovenskih krajih ni denarja za kulturo, v Ljubljani pa se kulturni hrami redijo na veliko? Ko po slovenskih krajih ni denarja za nova stanovanja, v metropoli pa se gradijo s svetlobno hitrostjo?
Je tebi ob vsem tem... RES DOBRO?
Istriano |  24 .10. 2019 ob  09: 27
Ma dajte no, čemu ali komu služijo te pokrajine? Kaj ne živimo dobro brez njih? Služile bodo samo kot odlagališče kadrov za stranke, koristi pa ne bo nobene.