Svetelškova je pozdravila nedavni dogovor o ohranitvi zdravstvene postaje v dosedanji obliki in pri tem izpostavila pomen zdravstvene postaje ne le za hrpeljsko občino in divaški del Brkinov. Kot je navedla, se v primeru hkratnih intervencij dejavnost hrpeljske postaje namreč vzajemno dopolnjuje s tisto Zdravstvenega doma (ZD) Sežana, pod okrilje katerega sicer sodi zdravstvena postaja. Poleg tega postaja v Hrpeljah pokriva tudi cestno povezavo Trst-Reka, na kateri je veliko prometnih nesreč, in del primorske avtoceste. Hrpeljski zdravstveni delavci pomagajo tudi zdravstvenemu domu v Ilirski Bistrici in velikokrat gredo na teren zaradi beguncev. Nenazadnje pa je prebivalstvo občine starejše od slovenskega povprečja, zaradi česar je ljudem težje iti po zdravniško pomoč drugam, je razloge za ohranitev dežurne zdravstvene službe v kraju navedla županja.

Hrpeljska postaja sicer čaka še priznanje statusa urgentnega centra, kar bi prineslo tudi določena državna sredstva. "Takoj, ko se bo to priznalo, ne bo težav s financiranjem," je povedala Svetelškova in ocenila, da bi v tem primeru "zmanjkalo" med 40.000 in 50.000 evrov. Kako točno si bodo občine ustanoviteljice (Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen) razdelile strošek financiranja, še ni določeno, o tem pa naj bi se po besedah hrpeljske županje dogovorili na enem od naslednjih kolegijev županov. Odločitev bodo morali nato potrditi še občinski sveti posameznih občin.

Kot so poročale Primorske novice, letni strošek za hrpeljsko zdravstveno postajo, ki sta jo do zdaj plačevali samo občini Hrpelje-Kozina in Divača, znaša 360.000 evrov, polovico pa plača država. Omenjeni občini ZD Sežana zadnja tri leta svojih obveznosti nista poravnali, saj sta čakali na obljubljeno pomoč države. Njun dolg je tako skupaj narasel na pol milijona evrov, od tega je samo hrpeljska občina dolgovala 380.000 evrov. ZD Sežana je 150.000 evrov dolga odpisal, preostanek bosta občini lahko poravnali v letu in pol.