Rdeče vino, ki na kraških tleh raste iz trte refošk, je le eden od kamnov spotike v odnosih med Slovenijo in njeno južno sosedo v zadnjih letih. Hrvaška ime teran uporablja za trto oz. grozdje v hrvaškem delu Istre, slovenski strokovnjaki in vinarji pa trdijo, da gre le za različico refoška in da je hrvaško vino teran dejansko večinoma pridelano iz refoška.

Spor o teranu je izbruhnil aprila 2013. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška, ki takrat še ni bila članica unije, protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, a ta po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave. Ker dogovora med državama ni bilo, so v komisiji nato leta 2017 začeli postopke za podelitev posebne izjeme Hrvaški.

Slovenija: podeljena izjema je zavajajoča za potrošnike

Komisija je sprejela delegirani akt, ki je začel veljati sredi omenjenega leta in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

To je privedlo do spora med Slovenijo in komisijo. Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, ta akt namreč spodbija in je 15. septembra 2017 proti komisiji vložila tožbo na Splošno sodišče EU. Meni namreč, da je podeljena izjema Hrvaški nezakonita in zavajajoča za potrošnike, ob tem pa povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.

Slovenija je že med sprejemanjem izpodbijanega akta izpostavila številne pomisleke glede postopka sprejemanja, tudi netransparentnost in pristranskost komisije, ter pri tem izpostavljala, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU. V javnosti so se pojavljali tudi očitki o tem, da je komisija podlegla hrvaškemu lobiranju.

Slovenija bi lahko šla tudi v novo tožbo za denarne kazni

V Evropski komisiji pa so vseskozi poudarjali, da delujejo v skladu z zakonodajo EU, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino ter da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov. Ob tem so izpostavljali, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.

Na sodbe Splošnega sodišča EU je sicer mogoča pritožba na Sodišče EU. V primeru, da bo Slovenija tožbo dokončno dobila, bi po neuradnih informacijah lahko šla tudi v novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU.