Žled prizadel predvsem veje oljk

Patricijo Pirnat, vodjo proizvodnje na Agrarii Koper, smo povprašali, kakšno škodo sta naredila zmrzal in žled ta teden na kmetijskih pridelkih. Videti je, da so večjo škodo utrpele predvsem oljke na piranskem območju zaradi lomljenja vej. 

Pirnatova nam je razložila, da je dosedanjo škodo trenutno težko objektivno oceniti: "Tako na sadju kot na zelenjavi ni bilo opaziti škode. Sedaj smo v fazi pobiranja, kar je bilo poškodovano, je bilo tudi že pobrano. Edino oljke so utrpele večjo škodo, zaradi popokanja vej in lubja. Potrebno bo videti kasneje, pri cvetenju. Takrat se bodo šele opazile posledice letošnje zmrzali." Zaradi odprtosti in izpostavljenosti vremenskim nevšečnostim so bile najbolj prizadete površine oljčnikov v piranski občini. 

Žled je zaledenela oblika padavin na tleh  to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino.

Žled je vremenski pojav, ki pozimi povzroči največ škode v gozdovih in na električni napeljavi. Za to so krivi padavinski oblaki nimbostratusi, iz teh oblakov pada dež, ko pa dež prileti iz toplega zraka v hladen zrak nad nižinami, se tam hitro ohladi. Drobne kapljice se ohladijo na temperaturo pod 0 stopinj Celzija. Ko priletijo na zmrznjena tla ali na hladne predmete, tam hipoma zmrznejo. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice ter drogove. Teža ledu je tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo se železni stebri, žice pa se trgajo.

Žled je najpogostejši v hribih dinarskega gorstva in ne seže do vrhov gora: najbolj izrazit je v pasu višin od 400 do 1000 metrov. V mediteranskem svetu tak pojav ni običajen.

Več iz rubrike Družba:

Mobilna policijska pisarna na terenu

Zakaj ne bi vikenda začeli sladkobno?

 Solidarnostni supermarket v Trstu

Deli novico: